To je verjetno eden najbolj vplivnih filmov v zgodovini filma. Ne samo, da so vsi trije deli priigrali več kot milijardo in pol dolarjev, sta sporočilo in ideja tista, ki sta dodobra razburkala svet.
Je res, da realnost, v kateri živimo, ni prava? Je res, da v resnici živimo čisto neka druga življenja v neki fami in da smo le „baterije“ za neka višja bitja? Ali – bolj poenostavljeno – je to, kar se nam dogaja, res ali je to le nek program, resnica sama pa je tako neverjetna, da je niti nočemo in ne moremo spoznati?
Ko je film Matrix (Matrica) pred slabimi dvajsetimi leti (1999) prišel na filmska platna, so bili šokirani vsi; le brata Wachowski, ki sta projekt sestavila, režirala in montirala, ne.
Ko Neo ustavi krogle.
Glavno vlogo je mojstrsko odigral Keanu Reeves in se z njo zavihtel na sam vrh igralskega sveta. Will Smith, Nicholas Cage, Val Kilmer in Brad Pitt so jo zavrnili, sam Reeves pa jo je pred nosom izpulil Johnnyju Deepu. Ja, takšen vrstni red igralcev sta si scenarista in režiserja, brata Larry in Andy Wachowski, zamislila in na koncu verjetno dobila najboljšega.
Prav Reeves je bil s svojim androidskim videzom kot ustvarjen za vlogo mirnega računalničarja Thomasa Andersona, ki čez dan dela (utrujen večkrat zaspi) v dolgočasni računalniški službi, ponoči pa dela in preprodaja prepovedane računalniške programe pod imenom Neo. Ko odpre paket, ki mu ga s hitro pošto prinesejo v pisarno, v njem najde telefon (Nokia 8110), ki takoj zazvoni in moški in glas mu prične ukazovati: “Pobegni skozi okno, prihajajo ljudje, ki te želijo ubiti!“ Seveda teh ukazov najprej ni ubogal, a zgodilo se je vse, kar je glas napovedal. Še vedno v dvomu, da ga lovijo zaradi na črno prekopiranih programov, se skoraj vda, a telefonska navodila so tako resnična in kruto predvidljiva, da jim zaupa in preganjalcu, zveznemu agentu Smithu (Hugo Weaving), končno začasno uide. Med begom ga prvič ujamejo, drugič pa uide iz policijske postaje. Kmalu sreča svojo fatalno žensko Trinity (igra jo Carrie Ann Moss), ki ga po burnem zasledovanju končno skrije v stari hiši, kjer ga pričaka markantni temnopolti Morpheus (Lawrence Fishbourne), lastnik glasu iz telefona, in mu prične govoriti o filozofskih in psiholoških vidikih dojemanja sveta. Medtem, ko hodita po cestah New Yorka, Neovo pozornost pritegne atraktivna blondinka v rdeči obleki, kar Morpehus opazi in mu z besedami: „Vedno bodo materialne dobrine pritegovale pozornost in zakrivale realnost. Poglej to drugače.“ – in namesto lepotice se pojavi divji agent Smith in njegove kopije, ki Nea iščejo po mestu. „Vedno imaš možnost izbire“. Ob tem mu ponudi dve tableti – modro in rdečo: „Rdeča ti bo pokazala svet, kakršen v resnici je, modra pa ti bo prikazala iluzijo, katero živiš.“ Neo izbere rdečo in hipno se zbudi v nekem sluzastem jajcu, vanj pa so vsajene razne cevi in cevke, ki si jih nekontrolirano puli iz sebe in ob tem vidi, da je njegovo „jajce“ le eno izmed milijard podobnih, ki so pritrjena ne neke stene. Do njega prileti neki nadzorniški robot, mu prereže še zadnje cevke in ga po nekakšnem jašku spusti v odpadne vode. Tako torej uničujejo ljudi, ki se prehitro zbudijo. Iz odpadnih vod ga rešijo ljudje v neki ne-ravno-spektakularni vesoljski ladji, ki je bolj podobna kakšni podmornici iz druge svetovne vojne kot čemurkoli drugemu. Spozna Morpheusa in Trinity ter se onesvesti. Tekom njegovega okrevanja mu počasi predstavita ostale člane posadke in počasi mu razlagajo, kaj se sploh dogaja. Bivajo v realnem svetu, ki je nastal na ruševinah strašne vojne, ki so jo na koncu dobili roboti. Ta svet je temačen, razbit in zelo neprikladen za življenje. Večina ljudi misli, da živijo v navidezni resničnosti vsakdanjikov, v resnici pa so vsi po vrsti priključeni na kable ob gigantskem računalniku, katerega poganja energija ljudi. Ali drugače – ljudje so zgolj baterije tega monstruoznega stroja, ki nadzira njihova življenja.
To je Matrix, Matrica, nadračunalnik, ki je glavni arbiter vseh človeških usod in življenj in ne trpi nobenega ugovarjanja, upora pa še manj.
Morpehus, Trinity in ostali v vesoljski ladji Nebuchadnezzar (Nebukadnezar, legendarni asirski kralj, ki je okrog leta 600 pr. n. št. porušil Jeruzalem in dal odpeljati prebivalce v asirsko suženjstvo) pa so del upornikov, ki želijo vse ljudi odtrgati iz vloge baterij Matrice.
Nea odpeljejo v Zion (spet aluzija na judovstvo – Zion je namreč staro ime starega Izraela), kjer je edino oporišče upornikov. Tam spozna prerokinjo z imenom Oracle, ki je s svojimi videnji ljudem dala upanje na boljšo in nezlagano prihodnost. Ko ga sreča, izjavi, da je Neo tisti pravi in edini, ki jih bo rešil. Takrat Neo postane One oziroma The One (Edini, Izbrani), kar je anagram besede Neo. Ker je Neo – One popolnoma neizobražen in nepripravljen, mu v hipnotičnih stanjih vsajajo borilne veščine, filozofijo, zgodovino, literaturo in podobno. Na koncu mora sicer narediti množico preizkusov, da pa je res Izbrani, dokaže s sposobnostjo ustavljanja časa, kontrole izogibanja kroglam in več kot nadčloveškimi lastnostmi – letenje, skakanje in preskakovanjem časa.
Agent(i) Smith.
Zdaj, ko je opremljen z vsemi znanji, pa se lahko vrne na Zemljo, da bi se spoprijel z agentom Smithom in njegovimi tisočerimi digitalnimi dvojniki, ki so branitelji Matrice. Neo sicer še vedno ne verjame, da je Tisti, vendar se zgodba razpleta tako, da je na koncu, ko se poistoveti s svojo vlogo, zgolj Tisti – One, ki se spopada z Matrico in agentom Smithom kot računalniški program. Neo in ostali se v računalniške programe transportirajo preko svojih teles v ladji Nebukadnezar in tekom tega delovanja spijo kot v nekakšnem transu. Zanimivo je anahronistično dejstvo, da se lahko v „realni svet“ in svojo ladjo vrnejo le preko povezave z starimi analognimi telefoni, od koder jih prežarči ladijski tehnik.
Ko misli nadvladajo gravitacijo.
Tekom vseh teh akcijskih akrobacij in res vrhunsko posnetih prizorov kung-fujevskega bojevanja Neova zavest in znanje rasteta in vedno bolj se zna upirati agentom, ki imajo tudi to sposobnost, da se iz kateregakoli človeka spremenijo v agente s sončnimi očali. Konec koncev smo vsi del navidezne resničnosti, ki nam jo kreira Matrica – Matrix. Neo se tekom borb nauči izogibanja kroglam, kontrolira čas in vedno bolje premaguje nasprotnike. Prav tukaj sta brata Wachowski naredila velik tehnološki preskok pri snemanju akcijskih prizorov, saj sta z upočasnjevanjem gibanja glavnih akterjev in omogočanjem njihovega lebdenja odprla vrata v novo kategorijo snemanja akcije, ki jo danes režiserji množično uporabljajo, vendar je bilo pri prvem delu Matrice to storjeno prvič. Kljub vsemu pa z agentom Smithom v premorih med borbami izmenjujeta globoke misli, ki dajo gledalcu veliko hrane za možgane, še posebej, ko mu Smith pove:
Ja, vse to je zelo res, toda ideja o humanosti in neubijanju pri Neu vseeno prevlada, zato se bori do konca, ki pa je presenetljiv, saj Neo prevzame psihično kontrolo nad Matrico tako, da jo onesposobi – a ne uniči do konca, kar so gledalci videl šele v tretjem delu. Tudi ljubezen med Trojico in Neom se udejanji in tako dobimo nenavaden happy end, ki pa je obljubljal nadaljevanja.
Trinity, Neo (The One) in Morpheus.
Film je bil svetovni hit in je napolnil račun distribucijskega podjetja Warner Brothers z več kot 460 milijoni dolarjev s predvajanji po vsem svetu. Nekateri ga označujejo za najboljši znanstveno-fantastični film vseh časov, drugi pa ga kujejo v zvezde zaradi izjemne kinematografije. Konec koncev je film leta 2000 dobil kar štiri oskarje, Andy in Larry pa sta menila, da je treba trilogijo, kot je bila sprva načrtovana, hitro pripeljati do konca in tako sta imela v ognju še dve železi.
Oba filma so pričeli snemati zelo hitro po uspehu prve Matrice. Oba, Matrix Reloaded (drugi del) in The Matrix Revolutions (tretji del), sta luč dneva ugledala leta 2003, s komaj nekajmesečnim presledkom. Drugi del je finančno še malce prekosil prvega in je dobil odlične kritike, tretji pa se ni tako dobro obnesel in je z njunim videnjem veličastne računalniške arkadne igre z borbami rahlo razočaral. Ampak svet je bil razsvetljen in mnogo piscev in mislecev je sicer staro idejo o tem, kaj je res in kaj ni, pograbilo z obema rokama in nov krog mišljenja je bil rojen.
Ne glede na nadaljevanja, superzvezdniško slavo glavnih akterjev in skoraj milijardo in pol vreden izkupiček pa je prvi del tisti, ki si je tokrat priboril našo zelo povečano pozornost in je sploh najbolj pomemben del celotne sestavljanke.
Izhodišča
Najprej je sicer veljalo, da sta brata Wachowski sama prišla do te briljantne in razmišljujoče ideje za zgodbo, kasneje pa sta razkrila njeno pravo poreklo. Osnovno zgodbo je leta 1981 napisal obskurni francoski pisatelj Jean Baudrillard in jo naslovil Simulacra et Simulation. Knjiga sama je neke vrste pogovor o podobah in znakih in našem razumevanju le-teh, saj smo sociološko po vsem planetu drugače vzgojeni in si stvari predstavljamo vsak po svoje. Te podobe si v različnih kulturah razlagamo vsak na svoj način in kot pravi avtor, zaradi tega prihaja do velikih kulturnih in miselnih razlik. Kar je za ene prav, je za druge greh in kar je za ene realnost, je za druge fikcija. Sicer pa – vse vodi k izviru – je tudi Baudrillard do te ideje prišel, ko je študiral zapise enega največjih filozofov sploh, Reneja Descartesa. Vsi igralci so pred snemanjem dobili to francosko knjigo – seveda prevedeno v angleščino –v roke kot „obvezno branje“.
Prebujenje v resničnost.
Tudi znani svetovni filozofi so se precej ubadali z Matrico in njenimi idejami. Slavoj Žižek se npr. sprašuje: “Ni pravo vprašanje, zakaj Matrica in računalniki sploh rabijo človeško energijo, ampak zakaj človeška energija rabi Matrico“?
Andy in Larry Wachowski sta velika posebneža. Brata, ki sta se rodila leta 1965 (Larry) in 1967 (Andy) v Chicagu, sta odraščala v filmsko zasvojeni družini. Večino prostega časa sta prebila na podstrehi, kjer sta igrala video igrice in brala stripe. Tako ni nič čudnega, če je bila Larryjeva prva služba v stripovski založbi, kjer je pisal scenarije. Mlajši brat ga je posnemal in presegel pri pisanju izvirnih zgodb in scenarijev, katere sta ponujala kar produkcijskim hišam v Hollywoodu. Poleg teh kreativnih energij sta od nekaj izkazovala močno nagnjenost k drugačnemu načinu življenja, pornografiji, druženju s transseksualci in podobno. Njun prvi filmski projekt sta bila scenarij in režija filma The Assasins (Ubijalci), kjer sta v glavnih vlogah igrala Sylvester Stallone in Antonio Banderas, kmalu pa so pri studiu Warner Brothers spoznali neskončno vrednost scenarija za Matrico. Ostalo je sicer zgodovina, zelo zanimivo pa je nadaljevanje.
Andy & Larry ter Lana & Lilly
To nista imeni njunih življenjskih partneric, pač pa njuni trenutni identiteti. Oba brata sta spremenila spol in sta zdaj Lana in Lilly Wachowski, na kratko imenovana The Wachowskis. To ju sploh ne moti pri delu, saj sta v ženski podobi posnela izjemni film Atlas of Cluods (Atlas oblakov) in tri leta kasneje še Jupiter Ascending (Jupitrov vzpon), ki je prav tako dosegel izredni uspeh. Oba filma sta po žanru sicer znanstvena fantastika, ampak tako večplastna in dodelana, da navdušita vsakega, še tako okorelega nasprotnika tega stila.
Larry Wachowski
Andy – Lana Eachowsky
Njuno zasebno in intimno življenje je tako posebno, da bi lahko samo z opisom le-tega napolnili celo številko naše revije. Morda o tem kdaj drugič, bistvo pa je, da je Matrix postal eden največjih in najbolj posebnih filmov v zgodovini, ki ne samo, da je navdušil z zares spektakularno akcijo, predvsem je že precej otopelim ljudem dal prepotrebni vžig možganske energije, da s(m)o sploh pričeli razmišljati, brati in se spraševati o svojem bivanju na tem planetu.
Besedilo: Janez Jež
