Z Marino se poznamo že dolgo časa. Skozi leta se je razvila v veliko poznavalko vin, kulinariko pa so ji privzgojili starši, saj prihaja iz ene najbolj kulinarično ozaveščenih družin v Sloveniji.
Da bi bilo vse še bolj nastavljeno za pričujočo rubriko, pa priča dejstvo, da Marina tudi dela v bivšem glavnem mestu habsburškega imperija. (opomba urednika)
»Vienna calling« je svoje čase prepevala dunajska ikona in eden najbolj svetovnih znanih avstrijskih glasbenikov Johann Hölzl, bolje poznan pod imenom Falco.
Pesem, ki si jo vedno znova z veseljem zavrtim v avtu, ko se spet peljem na Dunaj, in jo priporočam vsakomur, ki se odpravi na pot v avstrijsko prestolnico. Malo, za razpoloženje.
Dunaj je veliko več kot Stephansdom, torta Sacher in dunajski zrezek.
To je mesto za hedoniste, mesto za romantike, mesto, kjer se bogata kultura in zgodovina srečata z modernim multi-kulti duhom, mesto, ki živi v vseh letnih časih in v katerem po več kot sedmih letih še vedno vsakič znova odkrijem kakšen nov kotiček.
Od pomladi do jeseni in še posebej poleti zaživijo predeli okoli dunajskih vinogradov.
Da, prav ste prebrali – Dunaj ima vinograde in je edina svetovna prestolnica z omembe vredno pridelavo vina!
Na kar 700 ha znotraj mestnih meja (kar pomeni, da je po velikosti primerljiv z vinorodnim okolišem slovenskega Krasa) ima svoje vinograde približno 400 vinarjev.
Okoli 80 odstotkov je belega vina, posebnost je »Wiener Gemischter Satz«. To je vino, pridelano iz najmanj treh različnih belih vinskih sort, ki so nabrane in obdelane skupaj. Prevladujoče vinske sorte so avstrijska klasika »Grüner Veltiner« (zeleni veltlinec), beli pinot, renski rizling, chardonnay in tudi laški rizling.
Večino vin prodajo doma v »Heuriger« – gostilne oziroma taverne precej podobne našim osmicam, in tudi kar med vinogradi v »Buschenschank«, kjer se dobi samo vino in večinoma tudi hladne jedi, narezke.
Kdor malo pozna Dunaj, je zagotovo že slišal za Grinzing.
To je predel v 19. okrožju, ki je najbolj poznan po vinu, številnih »Heuriger« in tudi po razkošnih bogataških vilah in stanovanjih. V tej okolici je tudi eden mojih najljubših sprehajalnih podvigov ob lepem vremenu – sprehod na Nussberg.
Vsi, ki so me obiskali med aprilom in oktobrom, so slej ko prej morali obiskati tudi to točko. Pritožb še ni bilo.
Kljub besedi »Berg« (gora po slovensko) v imenu, je to prav simpatičen hribček, primerljiv z ljubljanskim Rožnikom. Na vrhu pa tokrat ne čakajo sveži flancati, temveč čudoviti razgledi čez cel Dunaj, odlično vino ter okusni prigrizki. Najbližje pridete s tramvajem D, s katerim se zapeljete do končne postaje, in se nato podate v blag klanec ter hodite približno 30 minut po urejeni asfaltni cesti ob vinogradih.
Dobra novica za tiste, ki jim sprehajanje ne diši – »Heuriger Express« turistični vlakec vozi vsak konec tedna in tudi za praznike po celotnem predelu in začne svojo pot na končni postaji podzemne železnice U4 Heiligenstadt.
Vlakec deluje po »Hop on, hop off« principu in ena od postaj na poti je ravno pred mojim najljubšim »Buschenschank« – Mayer am Nussberg. Ta je v lasti enega najbolj znanih in priznanih dunajskih vinarjev, ki prodaja svoje vino pod dvema blagovnima znamkama – Mayer am Pfarrplatz in Rotes Haus am Nussberg.
Lokacija je primerna tako za večjo družbo kot tudi za izlet v dvoje ali pa družinsko popoldne. Svoje mesto je mogoče vnaprej rezervirati na spletu.
Kozarec, včasih pa tudi kar steklenica njihovega »Wiener Gemischter Satz« ali meni priljubljenega poletnega vina »Gelber Muskateller« (rumeni muškat, ki ima za razliko od rumenih muškatov, ki smo jih vajeni pri nas, suh in svež karakter), selekcija njihovih namazov, idilični vinogradi in razgled v dolino težko pustijo človeka ravnodušnega.
Cene vina so v primerjavi s cenami po lokalih v mestnem jedru občutno nižje. Za kozarec njihovega osnovnega zelenega veltlinca boste odšteli trenutno 3,80 evra. Ne pozabite, da je v Avstriji mera za kozarec vina 1/8 l, se pravi 125 ml in ne 100 ml, kot smo navajeni pri nas v Sloveniji.
Za selekcijo njihovih odličnih namazov s priloženim kruhom boste plačali 9,90 evra, ponujajo tudi različne narezke in obložene kruhke.
Kdor si želi še naprej raziskovati okolico oziroma pokusiti še kakšno vino, se lahko odpravi do 10 minut oddaljene naslednje lokacije, kjer ima svojo točko med vinogradi še en odličen vinar – Wieninger.
Drugačna lega s pogledom na lepo modro Donavo in zopet velika izbira in vin ter prigrizkov. Cene se prav tako gibljejo od 4 do 6 evrov za kozarec vina. Selekcija njihovih »Aufstrich« oziroma namazov stane 6 evrov, tokrat brez kruha. Na razpolago imajo različne štručke, bela »Wachauer« iz legendarne pekarne Schmidl v Wachau je moj favorit!
Med konci tednov se še posebej splača biti pozoren na oznake ob cesti, saj se med vinogradi skrivajo še drugi, manjši, manj poznani in tudi cenovno bolj ugodni »Buscheschank« drugih dunajskih vinarjev. Vsak s svojim edinstvenim razgledom na Dunaj. Ko se počasi spusti mrak in zagorijo mestne luči, je pogled na ogromno mesto pod vami še posebej veličasten.
Če vas na poti navzdol slučajno zagrabi lakota, pa je obvezen postanek še v »Heuriger«!
Tudi tu strežejo le doma pridelano vino in v klasični »Heuriger« se gre po hrano do pulta, kjer vam postrežejo vse od raznoraznih namazov do pečenk, cmokov, sezonskih jedi, dunajskih zrezkov ter meni še posebej priljubljenega ocvrtega piščanca. Lepo urejeni gostinski vrtovi in prijetno vzdušje so v teh lokalih stalnica.
Lahko se spustite v Grinzing, v katerem se nahaja res veliko »Heuriger«, nekatere imajo tudi glasbo v živo ob večerih. Ta predel je zelo poznan in posledično tudi bolj turistično naravnan. Moje priporočilo je Heuriger Feuerwehr Wagner. Žive glasbe ni, turistov bolj majo, imajo pa veliko selekcijo prijetnega vina za ugodno ceno.
Kozarec njihovih buteljčnih vin vas bo stal okoli 4 evre, za steklenico pa boste odšteli 20 do 30 evrov. Ambient je zelo prijeten, vrt je velik in lepo urejen ter izbira hrane je tipična za »Heuriger«.
Pijačo tako kot v večini teh lokalov strežejo, za hrano pa je treba iti notri, si ogledati, kaj ponujajo v vitrini in naročiti ter plačati takoj.
Seveda je na meniju tudi dunajska stalnica – »Wiener Schnitzel« oziroma dunajski zrezek. Kot zanimivost naj vam omenim, da je pravi dunajski zrezek samo tisti, ki je seveda narejen iz telečjega mesa (še bolj natančno iz telečjega hrbta, vse skupaj pa mora biti ocvrto v maslu!). Pri njih trenutno stane 17,90 evra, kar je v primerjavi s cenami v centru Dunaja zelo ugodno. Ne pozabite še kaj sladkega za na konec, klasičen jabolčni zavitek ali pa moj priljubljeni roza »Punsckrapfen«.
In tako se lahko poletno dunajsko popoldne zavleče dolgo v večer, kjer se občutek, da se nahajaš v dvomilijonski metropoli zelo hitro izgubi … Pa do prihodnjič oziroma Bis zum nächsten Mal!
Besedilo: Marina Oblak
