Ko govorimo o hotelih v avstrijskih, švicarskih ali italijanskih Alpah, so ponavadi v družinskih rokah.
Tam se tradicija ni prekinila, tako kot pri nas, ampak se nepretrgoma vleče že vsaj stoletje ali več. Prav zato so ti hoteli nekaj posebnega in tudi v primeru popolne obnove ali dozidave v svoji notranjosti ohranjajo dušo. In to gosti občutijo.
Verjetno ste že v glavnem besedilu, ki ga je spisal naš urednik, zasledili dejstvo, da so vsi prebivalci Obertauerna 100% povezani s turizmom. Vsi – prav vsi živijo od tega. In to zelo dobro. Obertauren pa ni stara, tradicionalna smučarska regija v dolgo zgodovino, ampak se je tam turizem pričel razvijati po drugi svetovni vojni.
Hotel Tauernherz ne leži prav v centru te vasi in ga gost opazi prej – takoj pri oznaki Obertauern na levi strani.
Vedeti moramo, da je skupna ideja vseh hotelov v tem kraju dejstvo, da gosti iz hotelov do smučišča ne hodijo, ampak so hoteli locirani tako, da se človek lahko v hotel in iz njega dobesedno pripelje na smučeh. Franz Huber starejši, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja pričel s hotelsko dejavnostjo, je bil prej eden od redkih kmetov v tem delu Avstrije, ki ga ponavadi prevozimo skozi dva dolga tunela, imenovana Tauerntunel. Še preden sta bila tunela zgrajena, so vse poti že od rimskih časov vodile preko Obertauerna, zdaj pa se po stari poti vozijo le tisti, ki hočejo prihraniti pri cestnini ali pa smučarji, za katere so tamkajšnja smučišča kraj nujnega zimskega obiska.
Zato pa je imel (in še vedno ima) veliko zemljišč, ki so bila prej pašniki, zdaj pa je vse to del smučišč. Iz stare domačije in hlevov je najprej naredil manjši, za tiste čase čisto primeren hotel, ki ga je v osemdesetih letih popolnoma renoviral in nadgradil. Imenoval ga je Glöcknerin in je takoj dobil odličje – štiri zvezdice. Bil je eden prvih, ki je v hotelski sklop dodal bazen in wellness, pred nekaj leti pa so ob starem hotelu postavili še enega, zelo sodobnega, imenovanega Tauernherz (Srce iz Tauerna).
Oba hotela zdaj vodila Franzova otroka, Katarina Huber, ki skrbi za novega in njen brat, Franz mlajši, ki vodi Glöcknerin. Oba sta od majhnega rasla s hoteli, dela sta vsa možna dela in si praktično mladostno znanje nadgradila v hotelski šoli, kjer sta oba študirala. Hotelirstvo je njuna strast in in tudi projektiranje Tauernherza je v večini njuno delo. „Arhitekt je v glavnem pazil na statiko in izračune, ostalo je najino delo“, se pohvali Katarina.
Sprejem in nastanitev – 5
Hubri so pametni ljudje. Čeprav ima hotel prav vse pogoje za pet zvezdic, so se trdno oklenili štirih z dodatkom plus. „Kakovost petih zvezdic je zelo težko stalno ohranjati, zato mislimo, da nam kategorija štiri plus popolnoma ustreza;“ pravi Katarina, ki je – mimogrede – tudi neke vrste fotomodel za oba hotela svoje družine. Z vitko, športno postavo, dolgimi plavimi lasmi in šarmantnim nasmehom je ravno pravšnja za to delo.
Še to – izkazalo se je, da je koncept ki ga je pred desetletji zastavil Franz Huber starejši – odličen in pravilen. Oba hotela imata od vseh nastanitvenih površin največ apartmaje in hotelske dobe so v manjšini. Vedeti moramo, da sta oba hotela zelo primerna za družine z majhnimi otroki, ki pa se ne morejo prilagajati urnikom hotelskih obedov. Seveda pa v obeh hotelih delujeta restavraciji, kjer znajo razvajati tudi najbolj izbirčne goste.
Odlični destilati, ki jih ustvarja Franz Huber Jr.
V glavnem vas bo v recepciji Tauernherza sprejela kar Katarina sama, saj pravi, da je “Prvi stik z gosti najbolj pomemben in če le gre, jih sprejmem osebno in seveda vse razložim!“ Tudi jaz sem doživel to prijaznost in bil vzhičen nad prelepo prezentacijo. Ker ima hotel štiri zvezdice, si boste morali prtljago sami odnesti ali pa odpeljati s hotelskimi vozički v sobo.
Ker so bile v trenutku našega obiska vse sobe polne, so mi dodelili prostorni apartma, kjer so prostori lepo in racionalno razporejeni. Kot se za Avstrijce spodobi, je prav vse v lesu in to daje gostu poseben čar domačnosti. Postelje so velike, kopalnica pa je ravno prav velika, da se notri brez težave lahko urejata dva človeka naenkrat.
Wi-fi se poveže z največjo hitrostjo v prvi sekundi, televizijski programi pa so skrbno selekcionirani brez temnih lukenj, toda žal slovenskih ni.
Kulinarika in vino – 4
Čeprav mnogi gosti ne uporabljajo hotelskih kapacitet za zajtrk, kosilo ali večerjo, vse to deluje ves čas dneva. Zelo zanimivo je, da je kar precejšnji del ekipe Slovencev iz Koroške. Konec koncev to ni nič čudnega, saj znajo fantje in dekleta dobro nemško in ob znanju kuhanja ali strežbe v Avstriji z lahkoto dobijo dobro plačane službe, pa še pogoji dela so boljši kot pri nas.
Tri četrtine Huberjev (iz leve) – Katarina, Franz starejši in Franz mlajši.
Vinska karta sicer ni razkošna, vendar zadosti potrebam več kot osnovno izobraženega vinopivca. Avstrijska vina so seveda v ospredju, veliko pa je tudi italijanskih in francoskih (predvsem v kategoriji šampanjcev in bordojcev). Imajo pa zelo dobro ponudbo žganjic, od katerih jih dobršni del destilira Franc Huber mlajši. Njegov gin (le kdo ga dandanašnji dan ne dela?) je izvrsten, meni pa je bilo najbolj všeč žganje iz rdečega ribeza. Tako vonj kot okus sta nekje na meji med tem sadežem in marcipanom, in ker je dvakrat žgano, ni premočno in nasilno. Franz mlajši dela kar dvanajst destilatov in prav vse si jih lahko v hotelskem baru privoščite v obliki degustacije. No, nas je skozi degustacijo vodil kar avtor sam, ki ima med drugim opravljena dva sommelierska izpita – tistega za vino in tistega za destilate.
Kuharji v večini uporabljajo lokalne sestavine, veliko jedi pa temelji na nadgrajevanju tradicionalnih receptov. Drugi del ponudbe je mednarodno – beri: italijansko – zasnovan in ima tudi omejen uspeh. Na primer – rižote niso al dente, ker menda tudi avstrijski gosti tega ne poznajo in ne marajo.
Wellnes in spa – 5
V kletnih prostorih pa je „luna park za odrasle“. Štiri vrste savn (finska, turška, infra in zeliščna) ob prostornih in razkošnih počivališčih, zelo velik pokriti bazen in masažnimi sobanami je to razkošje najvišjega razreda. Konec koncev – je kaj boljšega od tega, da se po napornem in mrzlem dnevu na smučišču človek dvakrat do trikrat preznoji, zmerno zaplava in spočije ob subtilni glasbi in okusnih indijskih čajih ali aromatiziranih vodah in sadju? Vse kar po tem človek še rabi, je okusna lahkotna večerja ob kozarcu šampanjca ali kakšnega izbranega vina. Igra v postelji z izbranim partnerjem hitro povede v trden spanec brez nočnega motenja, saj so stene debele in eventualni otroški kriki iz sosednjega apartmaja bodo neslišni.
Za počitek po savnanju in plavanju.
Bazenčič
Ostalo – 5
Kot se za dober alpski hotel v regiji, kjer je snega res veliko spodobi, so vse garaže pod zemljo in vaš jekleni konjiček bo tekom bivanja v hotelu na varnem in suhem.
Če se boste odločili zajtrkovati v hotelu, vam ne bo žal, saj je izbira kraljevska – od svežega sadja, domačih jogurtov in suhih mesnin iz okoliških kmetij. Jajca in omlete delajo na vse načine, ne manjka pa tudi bolj kaloričnih in težjih sestavin v obliki raznih klobasic, hrenovk, pečene slanine, zelenjave na žaru in množice takšnih in drugačnih napitkov.
Besedilo: Janez Jež
Fotografije. Aleš Fevžer in arhiv hotela
