Naslov: Močna 7, Pernica
Splet: www.siker.si
Telefon: 02 720 69 21
Odprto: vsak dan od 11. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 20. ure; ob ponedeljkih in torkih zaprto
Gostilna Šiker je ena izmed najstarejših na štajerskem koncu, kar se tiče nepretrganega delovanja – od leta 1860 dalje!
Družina Cotar še vedno skrbi za nemoteno delovanje in Nataša Cotar je zdaj tista, ki vodi vse skupaj. V zadnjih dvajsetih letih se jedilnik ni kaj dosti spreminjal in prav zaradi te stalnice je še vedno zelo priljubljena pri mariborski publiki, ki natančno ve, kaj bo dobila in koliko bo za to plačala.
Začeli smo z juhami.
Kremna gobova je bila brez pripomb in hitro smo jo posrkali. Francoska čebulna je bila kar daleč od imena. Osnova bila je kot po navadi goveja juha, čebulni krogi pa so bli samo malo popečeni. Popečene krušne kocke pa so bile s sirom samo malo okrašene.
Vsekakor pa juha ni bila – kot to delajo Francozi – v popečena pečici, da bi se sir lepo raztopil po površini.
Težavo smo imeli z govejo juho z vraničnimi »knedli«, ki pa so bili tokrat zaviti v male, očem prijazne štruklje iz listnatega testa.
Juha sama je bila preveč slana, »štruklji« pa dokaj težko jedljivi, saj je bilo mesno polnilo kar precej žarko.
Na jedilnem listu je našo pozornost pritegnila rižota s smučem, kar smo takoj naročili – in jed tudi razočarani pustili. Ne vem, kaj se dogaja z rižotami na Štajerskem.
Ali je problem v kuharjih, ki teh jedi ne znajo/morejo pripraviti, tako kot je treba (al dente), ali pa to obvladajo in jim gosti takšne rižote zavračajo zaradi »premalo kuhanega riža«. V jedi je bilo preveč smetane, okusa po plemeniti ribi (smuču) pa ni bilo nikjer.
Šele pri glavnih jedeh je ladja Šiker zaplula tako, kot je treba!
Jelenov hrbet v višnjevi omaki s sirovimi štruklji je bil odličen, ravno prav začinjen in kislo pikanten okus se je lepo navezoval na mehke štruklje.
Slovenci smo en res hecen narod.
Račke jemo le v času martinovega, drugače pa jih ni nikjer. Razen pri Šikerju, kjer jih imajo vse leto na sporedu.
Odlično pečene, sočne s hrustljavo kožo, slastnimi in mehkimi mlinci, rdečim zeljem in kuhanimi jabolki so zlata klasika, ki nikogar ne pusti hladnega.
Tudi kmečka pojedina je hitro izginila s krožnika, saj je bila pečenica super (v polnitvi je bilo veliko kumine), krvavica je sploh vladala in pečena slanina je lepo zaokrožila mesne okuse.
Tako kislo zelje kot kisla repa sta se lepo vezala na prefinjeno spečen praženi krompir in navdušeni smo vse zmazali.
Pa še ni bilo konec!
Na mizo je prišla njihova legendarna sladica šarlota, brez katere ni obeda pri Šikerju! Bila je lahkotna, slastna in ne preveč sladka. Res fina!
Šiker še vedno trdno jezdi po svoji poti in postanek v tej gostilni priporočam.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen