Zakaj je Ridley Scott največji režiser današnjega časa?. o – KULT – no.

Kaj je tisto, kar določa dobrega oziroma odličnega režiserja?

Po eni strani število odličij, oskarjev v prvi vrsti. Potem je tukaj prilagodljivost žanrom. Mora biti odličen v vsem – romantični komediji, ljubezenskem filmu, akciji, vojnem filmu, znanstveni fantastiki, trilerju, kriminalki, zgodovinskem spektaklu …

Njegovo ime mora biti jamstvo za uspeh filma in dober obisk, saj ima že tako močno bazo občudovalcev. V njegovih filmih igrajo največji zvezdniki tega planeta in nekatere je prav on dvignil v vrh. Mora biti tako vpliven, da je že samo njegovo delovanje tudi v vlogi producenta razlog za uspeh. Da je prepričljiv sogovornik. Da je iz projektov, ki so jih vsi obsodili na propad, naredil kokoši, ki nosijo zlata jajca. Da je odličen psiholog in še boljši pripovedovalec.

Ridley Scott

Z vsakim od teh stavkov se je izbor ožil in prišli smo do dveh imen – Steven Spielberg in Ridley Scott.

Prvi je Američan, drugi je Anglež. Prvi ima na vesti nekatere od najbolj donosnih filmov vseh časov, drugi nekatere od najbolj vplivnih. In – saj nas pri Dolce Viti poznate – pri nas denar ni vladar, pri nas protežiramo tisto, čemur nekatera dekleta pravijo – možgani z jajci! Čeprav je odličen režiser, Spielberg te končne, morilske lastnosti, ki določa najboljšega, nima. Žal. Jajca je izgubil že davno, v času po filmu Žrelo, ko je začel snemati pravljične uspešnice in se je s tem uklonil velikim hollywoodskim studiem, ki jih zanima samo eno – cekin.

A Good Year – Russel Crowe in Marillion Coutillard

Scott pa je borec. Borec za svoj prav in svojo enkratno idejo, ki se ji je zapisal še v času pisanja scenarija.

Morda to najlepše prikazuje tretji DVD v kompletu zbirke – Blade Runner – The Final Cut (drugače vsebuje pet ploščkov). Tisti, ki misli, da bo na ploščku z naslovom The Making of the Movie (Izdelava filma) gledal prizore s snemanja ali morda napake, ki sta jih delala Harrison Ford in Rutger Hauer, se moti.

Devetdeset odstotkov vsebine tega filma je stres režiserja, ki se je nekaj let boril, da je dobil sredstva, da je film, ki je danes eden najbolj cenjenih v zgodovini filma, sploh lahko posnel. Je veličastna zgodba o verovanju v uspeh in poslanstvo, da bo naredil mojstrovino.

Zaradi tega je moral seveda narediti nekaj kompromisov in film, ki je izšel leta 1982, ni bil prav takšen, kot se ga je mojster zamislil, vendar je kljub temu postal kulten in je sčasoma tudi dobil zasluženo čast in pozornost. Ko je filmski studio ugotovil, da ima v lasti enega najpomembnejših filmov druge polovice 20. stoletja, so avtorju dali leta 1992 (deset let po izidu prve verzije!) dovoljenje, da naredi svoj lasten, tako imenovani Director’s Cut – Režiserjeva verzija. In ga je naredil – na veliko veselje oboževalcev in predvsem tistih, ki so odraščali s prvo verzijo.

Pa še ni bil zadovoljen. Ko je studio končno pogoltnil desetkratnik vloženega denarja v film, je dobil brezpogojno pravico, da ga zares zmontira in sestavi tako, kot ga je želel na začetku. Ta, končna verzija (The Final Cut) se je v kinodvorane in na DVD privalila leta 2007. Šele takrat, po petindvajsetih letih, je bil veliki bard zadovoljen in pomirjen. Po četrt stoletja je dobil zadoščenje – in zmagal. Toliko o jajcih …

Alien je igralko Sigourney Weaver katapultiral v prvo ligo

Izbor filmov, ki jih je naredil Ridley Scott:

In tole jih je dobra polovica, kajti manj znanih navzlic zvezdniškim zasedbam niti nisem omenil. Nočem zveneti pokroviteljsko, toda če jih niste videli vsaj deset in se imate za filmskega poznavalca, lahko to misel opustite. Podobno velja za igralske zasedbe, ki kažejo na vrhunski izbor in preferiranje Russlla Crowa, ki ga je v zvezdniško orbito izstrelil z Gladiatorjem. »Delati z Russlom je eden največjih prestižev,« pravi Leonardo DiCaprio in če pogledate, kdo vse ga je na snemanjih ubogal, vam bodo stvari jasne. 

Zapisan filmu

Rojen je bil leta 1937 kot drugi otrok v družini s petimi otroki, ki so vsi postali režiserji. Oče je bil vojak in so se precej selili, vendar zgolj po Veliki Britaniji. Leta 1963 je diplomiral na Royal College of Art kot oblikovalec in za diplomsko delo je posnel črno-beli film.

Zaradi tega in odličnega risarskega znanja je kmalu dobil službo na BBC-ju, kjer je delal kot »production designer« – tisti, ki po scenariju riše prizore tako, kot jih bodo snemali – da je snemalni ekipi vizualnost dovolj jasna, še preden posnamejo prvi kader.

Proslavil se je z delom na znanstvenofantastičnih serijah Dr. Who (Legendarna serija, ki jo v Veliki Britaniji snemajo že štirideset let, pri nas pa nismo videli niti ene). Kmalu napreduje do režiserskega stolčka.

Kmalu odkrije, da je lahko boljše plačan kot režiser reklam in z mlajšim bratom Tonyjem (ki je tudi režiser) ustanovi svoje podjetje.

Osmi potnik je prvi veliki Scottov »otrok«

Še ko je bil star štirideset let, je posnel pravi celovečerni film, za katerega je takoj dobil Zlato palmo v Cannesu. Po tem filmu – Duelists (Dvobojevalca, 1977), kjer sta se med Napoleonovo vladavino v Franciji dvobojevala Harvey Keitel in Keith Carradine, mu je v roke prišel scenarij ameriškega ZF pisca in scenarista Dana O’Bannona z naslovom Alien (Tujec, glej DV št. 33/2013).

Kot ljubitelj dobre znanstvene fantastike je takoj videl idejo za poseben film, le pošast je moral najti. Ob njej pa je našel tudi enega najbolj norih umetnikov 20. stoletja, Švicarja H. G. Gigerja (glej DV št. 49/2014) ki je O’Bannonovo obsesijo s temačno grozo takoj uvidel in jo dvignil na še višji nivo.

Scottu ni preostalo drugega, kot da je ti dve energiji združil in naredil enega najboljših znanstvenofantastičnih trilerjev vseh časov. »Če sem iskren, lahko rečem, da je Alien film tretje kategorije, ki ga je odlična pošast naredila za film prve lige. Čeprav smo imeli odlične igralce, menim, da brez tako grozljive pošasti film ne bi uspel. Res ne bi bil tako dober,« se danes spominja režiser. Skromnost gor ali dol – film je mojstrovina in množica režiserjev še danes sledi smernicam, ki jih je Scott takrat uporabil pri snemanju – zdaj so velikokrat del številnih zapletov.

Novi in stari »Iztrebljevalec« v drugem delu, Blade Runner 2049 – Ryan Gosling in Harrison Ford

Ne verjamete? Klavstrofobični pregoni po prezračevalnih ceveh, tuja bitja, ki ljudi uporabljajo kot gostitelje za svoje kokone, ženski robotski glas odštevanja pred končno eksplozijo, ušesa parajoče alarmne sirene v vesoljskih ladjah, ki se bodo razstrelile in predvsem – ženska glavna junakinja.

Poročnico Ripley (Sigourney Weaver), ki po sreči in čudežu masaker na vesoljski ladji preživi, je vzljubil ves svet, Weaverjeva pa je postala zvezda iz prve kategorije. Scott je dokazal, da so ženske v nekaterih primerih še močnejše, bolj trdožive in prilagodljive od moških. In to je bil še en moment drugačnosti filma, ki je z drugimi režiserji doživel še tri nadaljevanja; seveda povsod z Weaverjevo v glavni vlogi.

Podobno, odrešitveno in maščevalno vlogo je dal ženskam tudi v filmu Thelma in Louise (Susan Sarandon in Geena Davies), kjer dve na prvi videz povprečni ženski iz sovraštva do moških počasi postaneta njihova angela smrti. »Zelo spoštujem in celo obožujem močne ženske.

Verjetno to izvira iz mojega otroštva, saj mojega očeta pogosto ni bilo doma in mama je morala sama paziti na pet otrok. Zato so tudi ženske junakinje v mojih filmih takšne,« pove režiser. Čeprav prve vloge večinoma igrajo moški, so glavne ženske vloge v večini primerov močne osebnosti, trmaste in predvsem takšne ženske, ki vedo, kaj hočejo.

Treba je vedeti, da ima fotografski spomin in je izvrsten risar. Tako kot pred štiridesetimi leti, ko je začel delati na BBC-ju, še vedno v večini primerov sam nariše vse skripte, ki ga potem vodijo do snemanja prizorov. Ne izpusti nobene malenkosti, saj pravi, da si zapomni vse podrobnosti, ki dajejo prizorom dodatne pomene.

Blade Runner

Osnovna zgodba tega večplastnega filma, ki je bil narejen po noveli ameriškega pisca znanstvene fantastike Philippa K. Dicka (DV št. 29/2012). Originalni naslov je Do Androids Dream of Electric Sheep (Ali androidi sanjajo električne ovce) in knjiga je bila v času izida (1968) velik uspeh. Večno deževni in mračni Los Angeles leta 2010.

Glavni junak je zasebni detektiv Rick Deckard (Harrison Ford), ki je pravkar dobil nalogo, da mora ujeti in pobiti skupino replikantov (umetno vzgojenih ljudi), ki so pobegnili iz oddaljenih zvezdnih kolonij in se pomešali med ljudi. Nam so popolnoma podobni, vendar se razlikujejo v dveh stvareh: po sosledju določenih vprašanj »zamrznejo« in njihova življenjska doba je precej omejena – se pravi, da bodo tako ali tako hitro umrli. So močnejši in bolj prilagodljivi od nas, pobegnili pa so zato, ker hočejo vsaj nekaj časa živeti kot pravi ljudje; brez zlih namenov.

Tega se zemeljske oblasti ustrašijo in zato za njimi pošljejo Deckarda, ki jih seveda uspešno »iztreblja« (takratni slovenski prevod filma je bil Iztrebljevalec), obenem pa spoznavamo mračni svet prihodnosti in nenavadnih odnosov med umetnimi in pravimi ljudmi. Deckardu preostane samo še vodja pobeglih replikantov, Roy Batty, ki ga je briljantno upodobil nizozemski igralec Rutger Hauer, ki pa za razliko od drugih išče podaljšano, večno življenje.

Pot ga zanese do kreatorja replikantov (J. P. Sebastian), ki živi zastraženo in osamljeno življenje. Ko Batty in njegov stvaritelj odigrata zadnjo šahovsko partijo, replikant izve, da mu njegov »oče« življenja ne more podaljšati. Ker je uporabil drugačen DNK, kot pri zadnjih modelih, ki neovirano živijo na Zemlji, ga ubije.

Russel Crowe kot Gladiator

Deckard pride prepozno in priča smo zgodovinskemu boju v mrakobnem dežju na vrhu stolpnice, kjer na koncu Batty v boju sicer zmaga, vendar Deckarda tik pred padcem reši, sam pa se požene v globino.

Skozi filma pa se Deckard zaplete s tajnico Pris (Daryl Hannah), za katero na koncu izve, da je tudi »umetni človek« oziroma replikant, vendar je tudi edini del zadnje, izboljšane serije, ki lahko živi in živi … Konec je nedoločen (posledica bojev med filmskim studiem in režiserjem, ki je hotel ubiti oba glavna igralca, saj jima sledi novi iztrebljevalec).

Glavne razlike med vsemi tremi različicami filma so predvsem trije popolnoma različni konci in seveda minutaža. V verziji Final Cut je film seveda najdaljši – skoraj tri ure in je pravi užitek za gledalca.

Nekateri pravijo, da je ta film po eni strani nasprotje Aliena. Tam eno bitje lovi in ugonablja šest ljudi v samoti in tišini vesolja, v Blade Runnerju pa en človek lovi šest replikantov v prenaseljenem in hrupnem Los Angelesu.

K delom Philipa K. Dicka se je Scott še večkrat vrnil, sicer pa je ta, žal, pokojni pisec zelo posebne fantastike inspiriral številne odlične režiserje, ki so po njegovih literarnih predlogah posneli vrsto izvrstnih filmov. Eden zadnjih Scottovih projektov po Dickovih delih je serija The Man in High Castle (Človek v visokem dvorcu), ki so jo pred petimi leti začeli vrteti in jo še vrtijo na kabelskem omrežju Amazon.

V tej briljantni zgodbi, postavljeni v šestdeseta leta v ZDA, ki so »malce drugačne«, kot smo jih vajeni. Dejstvo je, da so zavezniki izgubili drugo svetovno vojno in ZDA so razdeljene na dve okupacijski coni – vzhod pod Nemčijo in zahod pod Japonsko. Glavna oseba pa je skrivnostni človek, ki je napisal knjigo, v kateri naj bi zavezniki dobili vojno.

Tega genialnega dela Scott sicer ni režiral, je pa bil producent in eden od scenaristov. »To delo je, poleg Herbertovega opusa Dune (pri nas je prevod Peščeni planet in letos je na platna prišel prvi del od šestih), na moje dojemanje sveta najbolj vplivalo in zares mi je žal, ker nisem mogel jaz ekranizirati teh mojstrovin!«

Zgodovina

Jasno, tukaj ne moremo mimo z osmimi oskarji nagrajenega Gladiatorja, ki nam je Rim in dogajanje v njem prikazal iz popolnoma nove, drugačne perspektive. Če ne drugega, je režiser na koncu glavnemu junaku namenil smrt in zanikal vse teze, da »happy end« mora biti. Russell Crowe je tukaj pobral oskarja za glavno moško vlogo, film pa je slavil med filmi.

Toda kljub mojstrovini Ridley Scott ni dobil odličja za režijo, ne glede na to, da je bil že štirikrat nominiran za najboljšega režiserja.

Crowa je uporabil tudi pri zelo drugačnem Robinu Hoodu, ideje križarskih vojn pa je briljantno sestavil v mojstrovini Nebeško kraljestvo (The Kingdom of Heaven), kjer je nekdo iz Zahoda prvič podvomil o pravičnosti križarjev in jih je označil kot roparje in zločince, ki so Arabcem pred tisoč leti prizadejali velike krivice. Prvič se je tudi zgodilo, da je neki zahodni cineast požel odobravanje v muslimanskih državah!

Black Hawk Down

Da mu zgodovina leži, je dokazal še s filmom o odkritju Amerike leta 1492, kjer je v vlogi Krištofa Kolumba blestel Gerard Depardieu. Film je bil sicer flop, dejstvo pa je, da je tukaj Scott na svoj mojstrski način demistificiral veličastnost evropskih odkritij in jih izenačil z ropom drugih, manj razvitih družb. Ker pa belci takšne stvari težko sprejmemo, ljudje tudi niso drli v kino.

Po drugi strani pa se je pred leti lotil svetopisemske zgodbe o Mojzesu v filmu Exodus: Gods and Kings (Izselitev: bogovi in kralji), kjer je Mojzesa upodobil odlični Christian Bale. Scott je v tem filmu povsem ateistično in znanstveno razložil sedem let nesreč v Egiptu, odprtje Rdečega morja ter za zelo lep, pripovedni in dramatičen način upodobil borbo mnenj in filozofije, zakaj naj bi neki narod več generacij služil drugemu in zakaj jih zavojevalci niso spustili domov.

Hisa Gucci – z eno najbolj zvezdniških zasedb – Jared Leto, Al Pacino, Lady Gagga, Adam Driver in Jeremy Irons

Nazaj v vesolje

Čeprav je posnel vrsto odličnih filmov, ki se dogajajo v sedanjosti, je znanstvena fantastika ostala njegova velika strast. Med drugim je posnel izvrstnega Marsovca, v katerem blesti Matt Damon, zgodbo o po nesreči zapuščenem (drugi člani posadke mislijo, da je v neurju umrl) astronavtu, ki sam samcat ostane na Marsu. In preživi.

Ta film pravzaprav ni tako velika fantastika, saj Damon preživi po zaslugi današnjega tehnološkega in biološkega znanja in veliki sreči.

Leta 2012 je posnel film Prometheus, ki je v bistvu »pre-quel« (časovni predhodnik) Aliena, saj v njem skoraj dokončno razloži nastanek in poslanstvo grozovitih vesoljskih pošasti.

Alien Convenant – Inženier; ali so res »naredili« ljudi

Pravo razodetje pa je bilo konec leta 2017, saj je v kinodvorane prišlo nadaljevanje Prometeja z naslovom Convenant, kjer je dokončno razkril, ali nas, kot popolnoma iztirjeno raso, vesoljci zares hočejo uničiti z ultimativnim biološkim orožjem, kar Alien dejansko je.

In takoj po tem se bo lotil nečesa, o čemer si nihče nikoli ni upal niti pomisliti. Vse je že pripravljeno na nadaljevanje ene največjih mojstrovin v zgodovini filma. Čeprav je Philip K. Dick že umrl, je Scott scenarij za novega Iztrebljevalca že pripravil. Blade Runner 2 je leta 2017 mojstrsko odrežiral Kanadčan Dennis Villeneuve. Tokrat je replikante lovil Ryan Gosling ob pomoči Harrisona Forda. 

Kam se mu mudi?

Toda njegove aktivnosti v zadnjih nekaj letih so se navzlic že kar častitljivi starosti (84 let) povečale in je »prestavil v šesto prestavo!« Filme snema kot po tekočem traku in prav vsi so deležni velike publicitete in so kandidati za različne nominacije. 

Nekateri pravijo, da je neozdravljivo bolan in ima v mislih še množico projektov, drugi pa trdijo, da je z njim vse v redu in želi posneti čim več zanimivih zgodb. Skupno obema teorijama je, da dela enormno veliko. 

V začetku leta 2020 je zastavil celo televizijsko serijo z naslovom Raised by Wolves (Vzgojeni z volkovi), ki je bila tako uspešna, da so se lotili snemanja nove sezone, sam Ridley pa je režiral prava dva dela, pri drugih pa je producent, nad vsem pa bedi njegova produkcijska hiša.

Marsovec – Matt Damon,ki ga pozabijo na Marsu

The Duel (Dvoboj) je odličen srednjeveški film, kjer blestita Matt Damon in Adam Driver. Velikega uspeha pa ni doživel, ker ameriška publika tovrstne verzije zgodovine ni hotela sprejeti. V istem času je začel in končal snemanje drame Hiša Gucci, v kateri je zbral osupljivo igralsko zasedbo – Lady Gaga, Adam Driver, Jared Leto, Al Pacino in Jeremy Irons.

Film je požel ogromno pohval, pa tudi kritik. Zdaj snema zgodovinski spektakel o Napoleonu, ki ga upodablja Joaquin Phoenix, na vzletni pisti pa je je tudi drugi del Gladiatorja, ki mu je pred dvaindvajsetimi leti prinesel številne oskarjev. Vsekakor pa Russel Crowe ne bo igral v njem, saj je na koncu prvega dela umrl.

Besedilo: Janez Jež