Sodobna Kitajska hiti proti svetovnemu vrhu v industrializaciji, znanosti in tehniki. Ob tem ne želi zaostajati niti v svetovnem vinarstvu, zato si je izbrala zanimivo pot. Zgodovino vinarstva prehiteva po levi v smeri ustvarjanja kitajskih châteaujev in z njimi neke novodobne tradicije.
Ob vseh vrstah sadnih vin zgodovina kitajskega grozdnega vina obsega več kot 4600 let. Najstarejši zapisi so iz dinastije Han okoli leta 206 pred našim štetjem. Vino je bilo zelo popularno že v bronasti dobi in potem je skoraj povsem izginilo v starem veku. Nadomestila ga je paleta tradicionalnih kitajskih alkoholnih pijač iz sirka, prosa, riža in sadja, kot sta liči ali azijska sliva. Stari Kitajci so pod dinastijo Han od 206 pred našim štetjem do leta 220 našega štetja znova obudili svoje vinarstvo in se znova spoznali z uživanjem grozdnega vina, ki se je v kitajski zgodovini dokončno uveljavilo v času dinastije Tang (608–907). Precej raztresena proizvodnja vina je bila tipična vse do devetnajstega stoletja, ko so nastanku sodobnega kitajskega vinarstva botrovale izkušnje kitajskih diplomatov v Zahodnem svetu in vpliv francoske vinske kulture.
Changyu Pioneer Winery je ob svoji vrnitvi v Yantai ustanovil Bi-Shi Zhang, aristokrat na visokem položaju v dinastiji Qing, ki je služboval tudi v Maleziji. Svoje življenje je posvetil razvoju kitajske industrije. Yantai namreč dobesedno pomeni »Stolp dima«. V času dinastije Ming in japonskih gusarskih vpadov so z dimom opozarjali, da se približujejo Wokou – japonski pirati. Mesto je bilo vse do devetnajstega stoletja majhna ribiška vasica, ki jo je v opijski vojni poražena dinastija Qing bila dolžna izročiti Britancem. V začetku 20. stoletja je bil Yantai dvajset let pod nemško oblastjo. V drugi svetovni vojni so Qingdao in Yantai okupirali Japonci. Po porazu Japonske je Yantai postal poletno oporišče ameriške azijske flote. Leta 1984 pa je z novim vetrom na Kitajskem postal Yantai eno izmed bližnjih pristanišč Pekinga.
Leta 1892 je Bi-Shi Zhang vložil tri milijone liangov srebra za nakup zemljišča in s tem postavil temelje Changyu Winemaking Company, kar je predstavljalo začetek kitajskega vinarstva. Iz Združenih držav Amerike je uvozil 2.000 trsov, ki pa so rojevali za Azijce prekislo grozdje, zato je v naslednji nabavi iz Evrope uvozil še 640.000 trsov. Tudi s temi so bile težave, saj se trte niso aklimatizirale na kitajski terroir tako, kot so pričakovali. Preživelo ji je le 20 do 30 odstotkov. Rešitev se je pojavila v precepljanju evropskih sort na divje trse iz severovzhodne Kitajske, s katerimi so rešili vinograde v Shandongu. Novi cepljenci so bili odporni na insekte, bolezni in nizke temperature. Trte so rodile sladko grozdje in vina po okusu in pričakovanju Cheng-Qing Zhanga, nečaka Bi-Shija Zhanga, ki je kot prvi upravnik posesti zgradil veliko klet in posestvo razširil na 3.000 hektarjev vrhunskih vinogradov. Prvi enolog v Changyu Winery je postal avstrijski konzul v Yantaiu August Wilhelm von Babo, Zi-zhang Zhang pa ob njem prvi kitajski vinar. Von Babo je od 1886–1914 proizvedel prva vina, med njimi tudi traminec in rizling, znal je izdelovati tudi brandy.
Changyu Winery je danes daleč največja vinska klet v državi s prometom v višini skoraj 800 milijonov ameriških dolarjev. Na svetovni lestvici največjih proizvajalcev vina je danes Changyu Winery med desetimi največjimi. Kot priznanje velikega prispevka Changyu Winery k razvoju Kitajske in svetovnega vinarstva je Mednarodna organizacija za trte in vino (OIV) Changyujevo mesto Yantai imenovalo Mesto trte in vina, ob tem pa ga je 1987 poimenovalo tudi za prvega in edinega opazovalca OIV v Aziji.
Zanimiva je sedanja strategija razvoja in delovanja tega kitajskega koncerna, ki temelji na razširitvi njihove dejavnosti po vsej Kitajski in internacionalizacija na druge kontinente. Kitajska domača strategija temelji na izgradnji centrov vinarstva in mednarodnega sodelovanja ter vlaganja v perspektivne kitajske vinorodne pokrajine. Ob tem so se lotili izgradnje reprezentativnih centrov, s katerimi želijo promovirati svoja vina v stilu francoskih châteaujev.
Do danes je Changyu med širitvijo svojih kapacitet zgradil šest dvorcev. Prvi med njimi je v Yantaiu nastal v 2002 Château Changyu, ob njem sta nastala v bližini Pekinga Château Changyu AFIP in Changyu Wine Museum v Yantaiu. Ti trije od šestih dvorcev že delujejo, preostale trije Château Changyu Baron Balbo v avtonomni regiji Xinjiang Uygur, Château Changyu Moser XV v avtonomni regiji Ningxia Hui in Château Changyu Reina v provinci Shaanxi, pa naj bi bili odprti v drugi polovici letošnjega leta.
Korporacija Château Changyu
V zgodnjih jutranjih urah sem se iz Nantonga odpravil na eno izmed mojih najbolj nenavadnih vinskih potovanj. Po triurni vožnji s taksijem sem prispel na letališče Pudong v Šanghaju, od tam pa sta bili potrebni še dve uri leta z letalom v Yantai. Največje težave so bile s taksisti na letališču v Yantaiu, saj v principu nihče ne potrebuje znanja tujih jezikov, kljub v latinici napisanemu naslovu Château Changyu so se šele na koncu domislili, da bi se morda dalo priti tja z navigacijo. Tako se je začela moja avantura enodnevnega obiska Yantaia in moja večerna vrnitev v Nantong.
Enourna vožnja z letališča v Yantaiu me je vodila preko obmorskih ravnin in občutek, ki sem ga ob tem imel, me je spominjal na vinorodno območje Jalte. Med polji so se v smeri proti morju začeli pojavljati vinogradi, ki so kmalu prerasli v pravo morje vinogradov. Vse skupaj se nahaja v podnožju ob avtocesti posajenih skupin kakih 40-nadstropnih nebotičnikov. Ogromno je teh visokih novogradenj, ki zrejo na eni strani na vinograde, na drugi pa na odprto morje.
Château Changyu se nahaja v predmestju Beiyujia v današnji poslovni in tehnično razvojni coni Yantaia. Kar neverjetno je, da se to veliko impresivno posestvo nahaja med vsemi temi nebotičniki, ki kot svetilniki poganjajo iz njegove okolice, medtem ko ta poganja izpod njihove veličine. Posestvo Château Changyu predstavlja 135 hektarjev vinogradov, med katerimi je prvi kitajski vinski dvorec, ki je nastal v sodelovanju s francoskim podjetjem Castel Group iz Bordeauxa. Notranjo opremo in degustacijsko dvorano je oblikoval znani dizajner F. Miranda.
Najpomembnejši del na tem posestvu pa predstavljajo trte predfiloksernega caberneta prinesene pred dobrimi 100 leti, ko evropske trte še niso zbolele za veliko »vinsko kugo«, phyloxero, ki je pred dobrimi stotimi leti uničila skoraj vse vinograde v Evropi. Takratni nemški vinogradniški delavci so trse različnih virov cabernet cauvignona poimenovali cabernet gemischt (mešani kabernet), kasneje pa je bilo njegovo ime zaradi nespretnosti pisanja kitajskih delavcev preimenovano v cabernet gernischt, ki je tudi v današnji uporabi.
Château Changyu
Vina z degustacije
Château Changyu je v starem alzaškem slogu grajen dvorec obdan s čudovitimi vrtovi in vinogradi, ki se raztezajo proti morju. Ima čudovite sprejemnice in degustacijsko dvorano, pod dvorcem pa se razteza obsežna 2.700 m2 velika vinska klet, v kateri v stotinah francoskih sodov zorijo bela in rdeča vina, med katerimi kraljuje cabernet germischt.
Za pokušino sem si izbral nekaj atraktivnih vin.
Château Cangyu Cool Climate Riesling 2016: 12,5 % alkohola, elegantno sveže, sortno z vonji poletnega travniškega cvetja, slajši na telesu, poln, ekstrakten, z dotikom francoskega hrasta in krajšim pookusom.
Château Cangyu Chardonnay 2015: 13,5 % alkohola, šest mesecev je zorel v ameriških in francoskih sodih, odlično polno, teksturno vino, prepričljiva sortnost in umirjen barrique.
Château Cangyu Cabernet Germischt 2015: 12,5 % alkohola, tri leta zorenja v francoskem hrastu, rubinasto rdeče barve, z začinjenimi vonjavami rdečega jagodičja, na okusu robide, borovnice, črne češnje, dobra umirjena tekstura, polno, ekstraktno, prijetni hrastovi toni in zreli sortni tanini.
Château Cangyu Red 2015 (cabernet sauvignon, grenache, merlot): 12,5 % alkohola, tri leta zorenja v francoskem hrastu, rubinasto rdeče, rdeče cvetje v vonju, v okusu rdeče jagodičje, robidnice, slive, začinjeno na zaključku kava in čokolada. Spada med najbolj prodajana vina Changyuja.
Chateau Changyu Moser Cabernet Sauvignon 2015: 13,5 % alkohola, rioja stil, precej lesa, črne češnje, črni ribez, začinjeno s črnim poprom, prijetni zreli tanini, cena 30 evrov.
Chateau Changyu Moser XV, Grand Reserve 2015: 24 mesecev v francoskih sodih (Merlot 90 %, Cabernet sauvignon 10 %), 13,5 % alkohola,, temno rubinasto, začinjeno v nosu suho rdeče sadje, na okusu suhe slive, črne češnje, sladke koreninice, močno ekstraktno, zreli in mehki tanini, z dolgim pookusom. V prodaji za 58 evrov!
Château Changyu – AFIP: Château Changyu – AFIP se nahaja na severovzhodu Pekinga, v korporaciji Changyuja je bil odprt kot njihov najnovejši dvorec, ki ga OIV obravnava kot »nov model svetovnega Châteauja«. Changyu je s sodelovanjem kapitala iz Francije, ZDA, Italije in Portugalske investiral 72 milijona evrov za izgradnjo kompleksa gradu Château Changyu – AFIP v pekinškem okrožju Miyun.
V gradu v gotskem stilu so značilni klasični slikoviti prizori v evropskem slogu. Grad favorizirajo svetovne elite vinske industrije, kot je Robert Tinlot, ki je zdaj častni vodja tega kompleksa in tudi častni predsednik Mednarodne organizacije za vinogradništvo in vino OIV v Parizu.
Območje okoli jezera Hanlong v Liaoning je v zavetju gora Changbai na nadmorski višini 380 metrov, kjer Changyu Winery v sodelovanju s kanadsko vinarno Aurora od leta 2006 na več kot 5.000 hektarjih proizvaja polovico svetovne proizvodnje ledenih vin za nenasitni azijski trg. To območje je znano po svojih izjemno nizkih zimskih temperaturah in slovi v kitajščini kot »Zlata dolina ledenega vina« ali po zahodnjaško »Vzhodni Ontario«. Primarna sorta grozdja je vidal, ki ga je uvedla kanadska vinarna.
Icewine Valley
Château Changyu Golden Icewine Valley
Château Changyu Baron Balboa
Château Changyu – Moser XV je z investicijo 68 milijona evrov najmodernejši v vrsti vinskih dvorcev Changyuja v bližini Yinchuana v vinski regiji Ningxia. Je imeniten rezultat sodelovanja korporacije Changyu in Lenza M. Moserja iz petnajste generacije slavne avstrijske vinarske družine Moser iz Lineageja.
Lenz Moser je več let sodeloval s Changyujem, preden je Ningxio izbral kot svojo najljubšo lokacijo za gradnjo najnovejšega skupnega, za javnost še ne dosegljivega Châteaua. Ningxia pod planinami Helan na obrobju puščave Gobi v sestavi tal in podnebju v marsičem spominja na Mendozo pod argentinskimi Andi. To so prva vina s certificirano ekološko pridelavo z nadmorske višine 1100 m z oznako Château Changyu – Moser XV in prihajajo novembra na britanski trg.
Château Changyu Reina
Changyu Wine Museum, Yantai
Château Changyu Baron Balboa leži v Nanshanu, v okolici mesta Shihezi. Novi château v vrednosti 71 milijonov evrov je tretji, ki ga je Changyu odprl letos. Poimenovan je po prvem enologu Changyja baronu Maxu von Balboa. Nahaja se v ujgurski provinci Xinjiang na severozahodu Kitajske med rusko mejo in Tibetom na jugu. Bližina puščave Gobi predstavlja vroče in suho območje z zelo hladnimi nočmi.
Stari sodi
Terroir tega območja primerjajo z Bordeauxom. Površina ozemlja dvorca znaša 22.000 m2, v prvem nadstropju je razprostranjena vsa tehnologija vinarstva, v drugem nadstropju so luksuzne sprejemne dvorane, v tretjem je vinarski muzej in v četrtem največja atrakcija, 4D-kinodvorana, kjer ob vsej 3D-vizualizaciji nastopajo še kvadrofonski zvočni efekti vseh dimenzij. S teras pa se bohoti preko 67 hektarjev vinogradov čudovit pogled na bližnje gorovje Tianshan.
Kitajski vinogradi
Château Changyu Reina je nov projekt vreden 67 milijonov evrov. Nahaja se v okrožju Weicheng v mestu Xianyang, provinca Shaanxi. Skupna površina vinogradov je 73,3 hektarja. Na leto naj bi proizvedli 30.000 hektolitrov vrhunskega vina. Dvorec je zgrajen v južnoitalijanskem slogu. Po svoji površini je največji château v Aziji in ima zmogljivost 150.000 hrastovih sodov.
Klet Changyu Pioneer Winery
Poimenovan je po italijanski družini Reina in zgrajen z njihovim sodelovanjem. Glavni ustvarjalec vin je Augustus Reina, potomec družine, služi kot glavni enolog v dvorcu. Ustvarja vina s fermentacijo v sodih več kot 20 različnih proizvajalcev z različnimi stopnjami žganja lesa. Njegova vina so ustvarjena za večje kupce srednjega razreda.
Trgatev po kitajsko
Projekt, ki pokriva območje 413 hektarjev, bo dom nacionalnega raziskovalnega inštituta za vino in centra za proizvodnjo vina na površini 2200 hektarjev, nova območja vinogradov, mednarodni center za trgovanje z vinom in dva châteauja.
Da bi okrepil svojo konkurenčnost na trgu vrhunskega vina, Changyu išče sodelovanje z uglednimi tujimi vinarji in je leta 2009 ustanovil mednarodno zavezništvo châteauov, prvo tovrstne vrste v svetu. Poleg tega, da Changyu deluje na Kitajskem, zavezništvo vključuje še Changyu Kely Estate na Novi Zelandiji, Château Liversan in Château Philippe-le-Hardi v Franciji ter Chateau Changyu Pioneer Sicily v Italji.
Dobro uro vožnje z letališča v Yantaiu je v mestu, dobrih 100 m od obale, najstarejši kitajski muzej vinarstva. Muzej vinske kulture Changyu, ustanovljen leta 1992, deluje kot edini specializirani muzej vina na Kitajskem. Pripoveduje zgodbo o Changyu Winery in s tem privabi veliko število znanih ljudi in turistov, domačih in iz tujine.
Ta muzej poleg razstavnih dvoran, ki živahno poudarjajo zgodovino Changyua, sestavlja tudi sto let stara podzemna klet. Štirinadstropni muzej je sestavljen iz velike dvorane, zgodovinske dvorane, moderne dvorane, kaligrafske dvorane in zbirke.
Tegobe in slava kitajske vinarske industrije se kažejo skozi natančne podatke, dragocene slike in zgodovinske predmete. Velika in prva klet Changyua je bila zgrajena v letu 1894 in ima površino 3.653 kvadratnih metrov. Globoka je več kot sedem metrov in je bila nekoč največja podzemna klet v Aziji. Premore približno 600 hrastovih vinskih sodov v 14 različnih standardih. Med temi sodi iz hrastovega lesa so trije dobro ohranjeni veliki 15 tisoč litrski sodi iz leta 1908, narejeni iz francoskega hrasta, ki so zdaj popularni eksponati.
V notranjosti kleti je eleganten, a preprosto okrašen bar. Tu se lahko obiskovalci sprostijo in okusijo široko paleto vin Changyua v elegantnem vzdušju starih melodij.
Muzej prikazuje pot Changyuja od majhnega proizvajalca vina do mednarodno priznane blagovne znamke prek video posnetkov, starih fotografij in zgodovinskih modelov. V notranjosti muzeja je petindvajset galerij, ki prikazujejo različne vidike podjetja.
Če pod vsem skupaj potegnemo črto, lahko v zaključku ugotovim, da razen izjemnega razvoja kitajske tehnologije in znanosti tudi kitajsko vinarstvo v zadnjih dvajsetih letih dosega svoj skokoviti razvoj. Spomnim se mojih prvih kontaktov s kitajskimi vini v letu 1994, v glavnem neprebavljivih z zelo azijsko oblikovanimi etiketami s kitajskimi pismenkami. V 2002 se je že oblikovalo sedem vinorodnih območij in v nadaljnjih letih so s tujci, zlasti Francozi, začeli ustvarjati skupna podjetja. Prišle so zahodne sorte, predvsem chardonnay in delno sauvignon, ki sta dominirala ob standardnih rdečih bordojskih sortah. Nove tehnologije, uporaba hrastovih sodov iz različnih izvorov in novi dizajni so dvignili raven kitajskih vin nekako do srednjega razreda. S prihodom novih vlaganj, predvsem pa novih velikih vinskih ustvarjalcev, ki niso le figure v novem okolju, ampak v vsem kreativno sodelujejo s svojo podobo, znanjem in kapitalom, se je kitajska vinska scena zelo spremenila. Ustvarja nove generacije drugačnih internacionalnih kitajskih vin. Področna vinska originalnost, na kateri v veliki meri gradi korporacija Changyu, je gotovo pred-filokserni cabernet germischt. Nova vina v francoskem, italijanskem, avstrijskem, avstralskem in novozelandskem stilu prihajajo na svetovno sceno.
Na Kitajskem raste poraba predvsem rdečega vina in Avstralija je v tem največji izvoznik na kitajski trg.
Razvoj Changyu Wine Corporation kaže jasno aristokratsko linijo – gradnja châteaujev v francoskem slogu prinaša na eni strani ugled in elitizem, na drugi strani tradicijo, na kateri je zraslo francosko vinarstvo, ki si ga je za zgled vzelo kitajsko vinarstvo. Podobno linijo so vzeli za svoj cilj Japonci, ki so se posvetili whiskeyju. Na začetku so se jim smejali, danes so med prvih 100 najboljših whiskeyjev sveta med prvimi petimi kar štirje japonski! Če vas zanima, ali imajo châteauji na Kitajskem svojo publiko in prihodnost, vam najbolje odgovari glavni tehnolog in strateg vinarstva Changyuja dr. Li Jimin, ki pravi, da je na Kitajskem zadosti premožnih ljudi, ki zapravljajo, uživajo, verjamejo in vlagajo v take podvige.
Tistega pa, kar pri tem manjka, pa je predvsem vinska kultura, ki jo je ustvarila zgodovina in vinarska tradicija ali pa jo vsaj prinaša novodobno someljejstvo. Tu pa je na Kitajskem tudi v sedanjem času velika praznina, ki odmeva v vseh čudovitih châteaujih na Kitajskem. Enologi v njih ustvarjajo čudovita vina, ki pa jih žal ne predstavljajo na pravi način, saj tega učnega programa še niso v celoti dojeli. Verjamem pa, da njihov čas v tem delu še prihaja!
Besedilo: prof. dr. Marin Berovič
Fotografije: Marin Berovič, Borut Šraj, arhivi kleti
