Kadar govorimo o vinih Srbije, se številni spomnimo vin Carica Milica, Car Lazar, Ždrepćeva krv ali Smederevka, ikon masivne produkcije predvsem velikega Rubina v preteklosti.
Privatizacija je tudi v Srbiji izpostavila kakovost, ki jo prepoznavajo velika mednarodna ocenjevanja. Srbsko vinorodno območje obsega osem rajonov, najmanjši subotiški rajon na severu, sremski na zahodu, južnobanatski in negotinski rajon, na vzhodu topliški na jugu in trije največji v osrednji Srbiji, šumadijski, beograjski in rajon Tri Morave.
Vse odlikuje velika različnost terriorja in mikroklime, celinskega podnebja na severu in toplega na jugu.
Negotinski rajon je znan po svojem cabernet sauvignonu, rdeči tamjaniki in bagrini, beograjski po različnih mednarodnih sortah in smederevki, v južnobanatskem kraljujejo sorte podobne slavonskim, renski rizling, muškat otonel, laški rizing – grašac, kreaca, chardonnay, merlot, modra frankinja in modri pinot.
V topliškem rajonu domuje avtohtoni prokupac, v Treh Moravah, največjem vinorodnem območju Srbije, pa praktično vse omenjene sorte. Subotiški rajon je domovanje kadarke in kevedinke, Šumadija pa je poznana po velikih cabernet sauvignonih, tudi cabernet franku in po sodobnem vinarstvu in tehnologiji.
Šumadija je pokrajina v osrednjem delu Srbije. Ime je dobila po gozdovih, ki so nekdaj prekrivali večji del njene površine.
V ožjem smislu je Šumadija območje med masivom Kosmaj na severu, mestom Smederevska Palanka na vzhodu in hribovjem Gledić na jugu. Po svojih gričih in dolinah precej spominja na Štajersko.
Danes je to območje v srcu Srbije, na severu med rekami Savo in Donavo, Veliko Moravo na vzhodu ter Zahodno Moravo na jugu ter Dičino, Ljigo in Kolubaro na zahodu.
Površje Šumadije je sestavljeno iz niza teras, ki jih je oblikoval rob Panonskega morja, osamelih vzpetin in širokih rečnih dolin. Terase se dvigajo s severa proti jugu od 120 do 850 metrov nadmorske višine.
Vzpetine so razpostavljene v smeri sever–jug: Avala, Kosmaj, Bukulja, Venčac, Rudnik, Ješevac, Vujan, Juhor, Kotlenik in Glediške planine. Višino 1000 metrov presega samo gora Rudnik z najvišjo točko na Cvijićevem vrhu (1132 m).
Na moj obisk Srbije in njenih vinskih kleti sem se pripravljal dolgo.
Želel sem spoznati Šumadijo in njena velika vina, zato sem se odpravil na obisk slovite vinske kleti Aleksandrović.
Nekoč ekskluzivne kraljeve vinske kleti v prijetnem podeželskem mestecu Topoli pod kraljevim Oplencem.
Skratka začel sem pri najboljšem!
Restavracija
Griče Oplenca so ljudje že od nekdaj uporabljali za gojenje vinske trte.
Mesto, iz katerega izhaja klet Aleksandrović, vleče svoje korenine, predvsem pa ime, iz daljne preteklosti.
V rimskih časih Vincea, v srednjem veku Vinica, danes pa Vinča – je neposredna asociacija na to, kaj so prebivalci tega mesta počeli že od antičnih časov.
V začetku 20. stoletja je v bližini Vinče nastala vinogradniška zadruga Venča, nato pa vinogradi in kleti kraljev Petra in Aleksandra Karađorđevića, ki sta ponesla sloves oplenskih vin po Evropi.
Družina Aleksandrović, ki se z vinogradništvom in vinarstvom ukvarja že več kot sto let, je že od začetka tesno sodelovala z vinogradniki in vinarji Kraljevih kleti, bila pa je tudi med ustanovitelji Vinogradniške zadruge Venče.
Praded Miloš Aleksandrović je bil leta 1903 eden od ustanoviteljev vinogradniške zadruge Venče, družina pa je imela do začetka druge svetovne vojne 30.000 trsov. Tradicijo vinogradništva in vinarstva sta postavila ded Života in oče Aleksandar Aleksandrović.
Klet Aleksandrović
Ob mojem obisku me je sprejel lastnik Božo Aleksandrović, agronom in izkušen tehnolog. Skupaj smo se z Nikolo Biorčevićem, velikim srbskim uvoznikom vin, zapeljali skozi izbor najboljših vin Vinske kleti Aleksandrović, ki jih v običajni degustaciji ni mogoče pokušati.
Za dobrodošlico sta se v kozarcih pojavili dve razposajeni penini, klasika chardonnay in modri pinot, v drugi modri pinot blanc de noir.
Penine v Srbiji niso tradicija, zato sta bili penini za srbske razmere precej neobičajni. Obe sta bili sveži, brez zrelih kvasnih tonov, premladi za v kozarce, vendar obetajoči za prihodnost. Rosé penina Triumf iz modrega pinota pa je pokazala velik Aleksandrovićev potencial v peninah.
Solidni svetlo opečnati toni, češnjeve in brusnične note ob pritajeni kislini in prijetnega pookusa.
Božo Aleksandrović
Sauvignon z zeleno etiketo reserve 2020 je bil korak naprej.
V vonju prevladujejo čisti dozoreli toni bezga in oddaljenega pušpana s poudarjenimi okusi kosmulje, citrusov in grenivke, ki se dopolnjujejo z oddaljenim pridihom hrastovih not.
Vse zelo resno in uravnoteženo z dolgim pookusom.
Renski rizling rezerva 2021
je gotovo v svojem okolju imeniten primer sorte, srednje bogata mineralnost, na telesu prevladujejo citrusi in različni jabolčni toni, pookus je kratek.
Modri pinot 2019
je v barvi in okusih spominjal na kalifornijske modre pinote tipa Clos de Bois. Na vonju prijetni sortni buket v prepletu z brusnicami. Na telesu izstopajo čisti sadni toni zrelih brusnic z oddaljenimi rdečimi češnjami. Kislina je prijetna in nevsiljiva, pookus prijetno kratek.
Prokupac 2019, avtohtona rdeča sorta, po kateri slovijo nekatere srbske vinske kleti.
Odkrit v preteklosti in zlorabljen v socializmu. Tako kot nekdaj naša rebula, znova odkrit v novem tisočletju. Na vonju zelo začinjen. Mešanica mletega črnega popra z nekaterimi suhimi zelišči daje marmeladnim vonjem rdečega jagodičja svoj imenitni razpoznavni znak.
Temno rubinasta barva v okusu čisti in jasni toni rdečega in suhega rdečega jagodičja. Živahna kislina, srednja ekstraktnost in dolg pookus odlikujejo to imenitno rdeče vino. Dejali so mi, da naj bi bil med boljšimi, zame med vsemi kasnejšimi daleč najboljši. Izrazit, prepričljiv in nepozaben.
Triumf 2018 je ponos Vinske kleti Aleksandrović.
Nekoč vino srbskih kraljev, poznano in izvažano na številne evropske dvore svojega časa. Nastal je na podlagi originalnega recepta, ki jim ga je leta 1992 iz Kanade poslal nekdanji prebegli kraljevi glavni enolog Živan Tadić.
Zvrst izbranega najboljšega cabernet sauvignona in merlota. Polno in zelo kompleksno. Bogat na vonju sliv in črnega ribeza. Zelo ekstraktno vino močnih prepoznavnih sadnih okusov zrelih sliv, robidnic in črnega ribeza. Ekstraktnost in arome pokrivajo živahnost kisline in skupaj z njo ustvarjajo nepozabnost okusa in pookusa!
Vožd ali vodja 2016, zadnje bogastvo in kreacija Aleksandrovićevih mirnih vin.
Nastane ob le vrhunskem letniku kot vrsta Grand Réserve. Na vonju se prepletajo cvetice suhega gozdnega jagodičja borovnic, robid, črnega ribeza in črnih češenj. Zelo močni in uravnoteženi sadni toni. Izjemen in dolg pookus. Izjemno vino, ki si ga ni mogoče pogosto privoščiti, nepozabnih okusov in celovitega karakterja. Eno najboljših, kar sem jih užil v minulem letu!
Ob koncu še nekaj besed o izjemni penini Triumf 2010 Extra Brut Blanc de Noir.
Nepozabna klasika iz rok Pierre-Yvesa Bourneriasa iz Épernaya. Perfektna zrelost na vonju in okusu. Bogati in čisti lešnikovi toni in želo živahna kislina. Živahen mousse zrelih mehurčkov. Pridih briošev in kruhove skorje. Zrel in dolg pookus ene najboljših penin, kar sem jih imel letos v svojem kozarcu.
Vinska klet Aleksandrijević je vredna vsakega vašega kozarca.
Dolgo sem se odpravljal v ta prelepi vinski hram, ki ob imenitnih vinih in izjemno toplem gostoljubju premore tudi svojo vinoteko, ki jo čuva sam Dioniz, bog vinarstva, in imenitno restavracijo, ki vina v kozarcih bogati s svojimi krožniki. Ob mojem obisku je prišla na obisk in pokušino še velika skupina španskih Kataloncev, ki se niso mogli ločiti od krožnikov in velikih vin v svojih kozarcih.
In niso bili edini! Aleksandrovićeva vina pijem s spoštovanjem!
Besedilo in fotografije: prof. dr. Marin Berovič