Uvod
Tokrat niti ne vem, kje in kako bi sploh začel. Preveč neverjetnega se je zgodilo v zelo kratkem času. Pred pol leta sploh še nisem dobro poznal vin Marinič, danes pa so vina te znamke v špici špice moje slovenske vinske piramide. Dan, ki sem ga preživel z Alisom in Janom med vinogradi in ob degustaciji njunih pregrešno dobrih tekočin, je zadeve obrnil na glavo. Iz nič, v višave. Kako lahko nekdo prideluje do milimetra natančno takšna vina, kot jih imam sam najraje? Izpiljena, elegantna, prefinjena, fokusirana, mineralna. Posestvo Marinič sem obiskal prvič, niti slučajno pa ne zadnjič. Njuna vina me že sedaj kličejo nazaj. Vsekakor jih bo moj vinski radar zelo budno spremljal. Vabljeni v briško – burgundsko pravljico.
Vinarstvo Marinič
Drugo obdobje njihove tradicionalne kmetije je nastopilo ob združitvi moči s francoskim partnerjem po imenu Charles – Louis de Noue. Gre za vodilnega člana burgundske družine Leflaive. Charles je spoznal, da je na njihovem teritoriju mesto velikih leg in potencialno velikih vin. Mariničevi so bili pripravljeni na sodelovanje s skupno zgodbo o velikih vinih. Tako se je rodil projekt, ki je na začetku temeljil na sorti chardonnay, saj gre za mednarodno sorto, s katero lahko kjerkoli po svetu pokažeš potencial določenega teritorija. Kasneje so poleg sorte chardonnay dodali tudi svoje ostale sorte. V zgodbo se je vključil tudi eden najboljših enologov na svetu, Anthony Collas, ki pride nekajkrat na leto pogledati, kako zadeve potekajo. Vedno ga najbolj zanima stanje in vzgoja vinogradov. Največ časa prebije med trsi, saj brez optimalne surovine, t.j. grozdja, v kleti enostavno ni mogoče pridelati vrhunskega vina. Največ se tako dogaja v vinogradih, v kleti so postopki minimalni, popravkov pa ni. Če letnik tega ne omogoča, tistega leta pri Mariničevih le tega ni, saj ne sprejemajo nikakršnih kompromisov.
Ob vsem napisanem je jasno, da so v zelo kratkem času naredili revolucijo pri kvaliteti vina. Ne zgolj v svoji kleti, ne zgolj v Sloveniji, ampak tudi na italijanskem trgu. Gre za slovensko vino s pristopom in znanjem Burgundije. Vendar še enkrat, Burgundija se odraža predvsem v njihovih vinogradih, v kleti ima zelo malo dela. V kleti je delo poenostavila, odprla oči in glave ter predvsem prihranila čas in denar. Z Burgundijo so Mariničevi dobili življenje v vinogradu, ki so ga nato prenesli v samo steklenico.
Na začetku nove poti so se najprej odločili, da bodo svoja vina izvažali. Prepričani so, da je bil takšen pristop pravi, saj še danes izvozijo 97 odstotkov svojega vina. Tujina jih je sprejela in glede na kvaliteto pozicionirala zelo visoko. Njihova vina distribuirajo najpomembnejši v tej branži na svetu, saj so konkurenca največjim kalibrom svetovne vinske scene. Od tam pa so počasi pričeli z nastopom tudi v rodni domovini. Trdno verjamejo in vedo, da kdor bo odprl njihovo steklenico, bo spoznal nekaj novega, drugačnega, izjemnega. Zato sedaj tudi po Sloveniji hodijo ponosno in z dvignjeno glavo.
Perfekcija in zgolj perfekcija
Ko sem Alisa vprašal, kako in kaj delajo, mi je izstrelil, da je za njih daleč najbolj pomembna surovina, t.j. grozdje. Da zares ogromno truda namenijo temu, da v klet pripeljejo zdravo grozdje točno določenih izbranih leg. V svojih vinogradih želijo zagotoviti življenje, zato ne uporabljajo herbicidov in insekticidov. Vinograde puščajo zaraščene z avtohtonimi travinjami in jih selekcionirajo za najboljšo možno kakovost vina. Ob vsem naštetem je ključnega pomena tudi čas trgatve, saj težijo k optimalnim vrednostim kislin, alkohola, mineralnosti, tehnološki zrelosti. Dnevi pred trgatvijo so izjemno stresni, saj nenehno spremljajo parametre grozdja in odmerijo pravi čas dobesedno na uro natančno. Zavedajo se, da je od same trgatve ključen letnik, oz. kvaliteta vina.
Grozdje se v 90 odstotkih obira ročno, samo stiskanje pa poteka zelo nežno, saj je izplen maksimalno 55 – 60 odstoten. Posledično je mošt zelo čist, ne uporabljajo nobenih encimov in nobenega hlajenja, ker obirajo zgodaj zjutraj ali celo ponoči. Tako kot v vinogradu, tudi v mošt ne posegajo, saj menijo, da bi s tem posiljevali, šokirali tekočino že v samem startu, kar bi imelo posledice pri sami fermentaciji.
Za različne linije imajo različne postopke vinifikacije. Pri osnovni liniji Marinič gre za zorenje v inoks posodah. Kljub temu, da za fermentacijo uporabljajo zgolj lastne, avtohtone kvasovke, nimajo z njo nikoli problemov saj se konča v roku 10 – 14 dni. Vse posode so vedno polne, pa vendar ne s pomočjo kakšnih inertnih plinov, ki jih seveda ne uporabljajo. Linija Erigone predstavljajo single vineyard po klasifikaciji Marije Terezije. Izbrane pa niso zgolj lege po klasifikaciji slovite gospe, ampak tudi glede na sorto. Sivi pinot in sauvignonasse zorita v inoksu, podobno kot v liniji Marinič. Izjemni legi teh dveh sort pa omogočajo, da so ji lahko nadeli ime Erigone. Malvazijo šolajo s 70 odstotki inoksa in 30 odstotki večjih lesenih sodov. Vse ostale sorte v tej liniji pa zorijo 100 odstotno v lesu. Poleg treh že omenjenih sort, v tej liniji najdemo še rebulo, chardonnay, sivi pinot, merlot, refošk in modri pinot.
Najbolj eminentna linija pa se imenuje Domaine. Tako kot pri rebuli in chardonnayu Erigone, gre tudi tukaj 100 odstoten mošt v sode, kjer se sproži fermentacija. Zorenje v lesenih posodah poteka eno leto, sledi izbor najboljših sodov, stabilizacija v inoks posodah in na koncu stekleničenje. V liniji Domaine najdemo štiri vina sorte chardonnay iz štirih različnih leg, oz. vinogradov. Sotto la Chiesa – Bigliana II Cru Classificazione, Tejca – Vedrignano II Cru Classificazione, Groblja – Vedrignano II Cru Classificazione in Attico San Pietro III Cru Classificazione so imena, oz. lege pregrešne vrhunskosti najbolj opevane bele sorte na svetu. Ta štiri vina so zares nekaj posebnega in izjemnega.
Združenje vinarjev Cru klasifikacije Marije Terezije
Pod vodstvom Marije Terezije so v času Avstro –Ogrske monarhije naredili prvo klasifikacijo vin na svetu. Pisalo se je leto 1787, kar je skoraj 70 let pred znamenito klasifikacijo v Bordeauxu, katero so opredelili »šele« leta 1855. Že pred časom monarhije je bil ta teritorij zelo znan po kvalitetni pridelavi tako sadja, kot samega vina. Klasifikacija je sestavljena iz devetih razredov, po katerih so razvrščene vasi, ki so dajale najboljše pridelke. Teritorij Brd, Collia, Vipavske doline… je zalagal cesarstvo s svojimi kvalitetnimi pridelki, bodisi sadjem, zelenjavo, vinom. Trenutno se to območje devetih razredov nahaja v Sloveniji ter Italiji in pokriva sedem vinskih rajonov… Goriška brda, Vipava, Kras, Collio, Colli Orientali, Aquileia in Izonzo.
Iz vsega napisanega dejstva se je pod idejnim vodstvom Marinič – Louis de Noue rodila želja in pobuda, da bi obudili to klasifikacijo in širnemu svetu pokazali, da so na tem območju že naši predniki vedeli, da ta teritorij daje možnosti za pridelavo vin izjemnih kakovosti. V novem združenju je trenutno 25 zelo pomembnih in priznanih vinarjev… Antinori, Frescobaldi, Villa Russiz, Rocca Bernarda, Marjan Simčič, Jakončič, Štekar, Klet Brda, Marinič… Vinarji v združenju morajo pridelovati svoja vina po točno določenih pogojih. Vino mora biti pridelano v skladu z ekološkimi ali biodinamičnimi smernicami s spontano fermentacijo ter zorenjem v barikovih sodih, pred samim stekleničenjem mora odležati še eno leto v inoks posodi.
400 let star samostan Kostanjevica pri Novi Gorici so izbrali kot klet Marije Terezije. Pod samostanom združenje predstavlja svoje vinarje in njihova vina ter priredi degustacijo barikovih sodov. Vsak vinar v združenju podari svoj sod za dobrodelne namene katerih sredstva gredo za rekonstrukcijo poslikav na sami kapeli samostana. Pred kratkim se je odvila že tretja licitacija. Gre za projekt vina, prijateljstva in miru. Tisto, kar se ta trenutek dogaja v Ukrajini ali Palestini, se je dogajalo na tem območju skozi stoletja ali celo tisočletja. Vse velesile nekega časa so se vojskovale na tem našem teritoriju. Zadnjih 80 let na srečo nimamo vojne, pred tem pa so si vojne sledile ena za drugo, kar naj bo veliko opozorilo zdajšnji in naslednjim generacijam.
Mariničev dvojec
Tako, skozi teorijo smo se prebili do zadnjega, praktičnega dela. Na posestvu Marinič sem degustiral celotno linijo Erigone in vse štiri chardonnay-e linije Domaine. Prav vsa vina so stala strumno in pokončno kot vojaki v postroju… cak – cak – cak. Izjemno! Podrobneje sem se odločil opisati eno belo in eno rdeče vino. Ker sem prvič pisal o tej kleti, je bilo potrebno zadeve opisati od začetka. Obljubim, da se bom zopet zapeljal v Vedrijan in znova degustiral vina Marinič ter se v naslednjem poglavju posvetil zgolj tem izjemnim tekočinam. To si vsekakor zaslužijo.
Tokrat pa najprej že omenjeno belo vino v obliki nadzvočnega chardonnay-a Tejca 2020 Vedrignano II Cru. Naj kar na začetku omenim, da je ta bela petarda prejela najvišje možno priznanje tri čaše (Tre bicchieri) v najbolj uglednem italijanskem vodiču po imenu Gambero Rosso. Tri čaše podelijo manj kot odstotku vseh prijavljenih vin. Še več, Mariničevi so tretje leto zapored za isto sorto prejeli najvišjo možno oceno tri kozarce. Gre za izredno redek primer, kar so jim priznali tudi italijanski organizatorji dogodka. Ja, tako izjemne chardonay-e pridelujejo v kleti Marinič. In ja, tako veliko vino imam ta trenutek v svojem kozarcu. Tejca je lesketajoče se zlatorumene barve z zelenkastimi odtenki. Vonji so prefinjeni, ni jih malo, vendar so lepo dozirani in med seboj čudovito prepleteni. Zeleno jabolko, breskev, melona, belo cvetje, note maslenosti, mineralnosti, zorenja v sodu navdušijo. Ko naredimo prvi požirek, vino v trenutku napolni ustno votlino. Med srednjim in polnim telesom, s čudovito oljnato teksturo, fascinantnimi kislinami in izjemno mineralnostjo. Ravno prav pikantno, masleno, sočno, poželjivo in pitno. Prefinjenost in eleganca jemljeta sapo. Intenziteta je neverjetna, čutimo naboj, napetost tekočine, hkrati pa na drugi strani popolno urejenost, harmonijo, lahkotnost, saj vino v ustni votlini dobesedno lebdi. S kako hudim kalibrom imamo opravka, na koncu potrdi še pookus, ki je v maniri celotne kompozicije natančen, prefinjen in neverjetno dolg. Tejca je vino, ob katerem niti za hip nisem pomislil, katero hrano bi zraven ponudil. Vino je tako intenzivno, tako na polno se z vsakim požirkom dogaja, da smo obsojeni zgolj na dvoje. Ali bomo do mikrometra z vsakim požirkom secirali in preučevali ta izjemen napoj. Ali pa se bomo povsem odklopili in v vsakem požirku zares brezmejno uživali in se ne menili za svet okoli nas. Izjemno, veliko vino. Kapo dol!
Povsem za konec pa še refošk 2020 Erigone. Poleg refoška pridelujejo še merlot in modri pinot. Čeprav gre pri obeh za zelo opevani svetovni sorti, čeprav je modri pinot moja najljubša sorta, pa sem se za podrobno predstavitev vseeno odločil za refošk. Ker bi to zelo verjetno storil le malokdo in zato, ker refošk v kvaliteti niti slučajno ne zaostaja za merlotom in modrim pinotom. Je globoke barve rubina, ki pa ni povsem neprosojna in ima svetlejši rob. V nosu sadno terciarna bomba. Nikakor se ne moremo naveličati urejenih vonjev gozdnega jagodičevja, višnje in zrele češnje, usnja, čokolade. V ustih dobimo najprej občutek polnega, bogatega vina, saj je tekstura dobesedno gosta. Nato pa višje in zrele kisline poskrbijo za neprekosljivo sočnost in pitnost. Tako ves čas plešemo na polno, aktivno, pa vendar lahkotno in razigrano. Ni veliko vin, ki ob takšnem naboju in karizmi ponudijo tolikšno poželjivost. Note se iz nosu lepo preslikajo v ustno votlino, zato sledi logično in pričakovano nadaljevanje lepe zgodbe. Taninski in kislinski oprijem napovesta, da je vino šele na začetku svoje poti in da bo z največjo lahkoto v formi še najmanj 15 – 20 let. Ta refošk bi ponudil ob divjačinskem golažu, suhomesnatih narezkih, ob zares dobrem pršutu pa bomo žvrgoleli kot pohotni škrjančki. Odlično in zopet tehnično perfektno pridelano. Še en kozarec, prosim.
Kot sem že omenil, je bil to zgolj prvi, predstavitveni del vinarstva Marinič. Zato je bilo tokrat malce več teorije. Obljubim, da se kmalu zopet vrnem v njihovo degustacijsko sobo in napišem drugi, bolj praktičen del, kjer bodo imela glavno vlogo njihova impozantna vina. Do takrat pa na zdravje z vini Marinič.
Vina Marinič lahko kupite na samem posestvu, Vedrijan 17, Kojsko, ter v vinotekah Drinx in Koželj.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
