Dve tezi sta najbolj razširjeni, od kod ime vinogradniški vasi na obronkih Pohorja. Prva pravi, da od napornega dela v zares strmih vinogradih ljudem teče znoj po riti. Druga, bolj verjetna trditev pa prihaja iz geografske lege samega kraja, saj je to območje dveh hribov, ki sta od spodaj videti kot dve ritnici, potok, ki teče med njima, pa naj bi predstavljal znoj. Sam dodajam še svojo, tretjo tezo za ime tega kraja. Od vseh sladkosti, ki sem jih okusil v Vinarstvu Frešer, sem imel močno preznojeno rit. Nič, pojdimo skupaj na potep v Ritoznoj.
Matjaž Frešer
Sedma, pa vendar prva generacija
Vas, ki ima eno najbolj posrečenih in zanimivih imen, leži le streljaj od Slovenske Bistrice. V osrčju vasi, dobesedno med samimi vinogradi, sem se srečal z Matjažem Frešerjem. Matjaž je mlad, nadobuden vinogradnik, ki je poskrbel, da sem se takoj počutil domače. Takoj sva se oba strinjala, da je treba vino na eni strani spoštovati in med ljudi širiti kulturo pitja najžlahtnejše pijače na svetu. Na drugi strani pa je treba ta dar narave spustiti na trdna, realna tla in ga ljudem čim bolj približati, da bodo tudi sami ugotovili, da je vino primerno ter pridelano za res slehernega človeka. V tem vzdušju mi je tudi Frešer podajal svoja znanja, opažanja glede dela v vinogradu, kleti in ne nazadnje samega vina. Po eni strani v sproščenem vzdušju, po drugi strani pa s tehnično brezhibnimi parametri in podatki. Zato vas lahko že kar na začetku povabim v to pravljično vasico. Ob predhodnem dogovoru vas čaka zares sproščena in zanimivosti polna degustacijska izkušnja.
Vinogradniške lege na tem območju so bile poznane že v času avstrijskega cesarstva. Že Marija Terezija je naredila prvi popis vinogradov in najboljših leg, večino grozdja pa se je v tistem času prodalo v Avstrijo. Vmes so se ti kraji preimenovali v Ritoznoj. Od tod tudi ime vina ritoznojčan, ki se je prvič pojavilo po drugi svetovni vojni in bil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zelo cenjeno vino tudi v naši prestolnici. Po letu 1990, s stečajem zadružne kleti v Slovenski Bistrici, je ta blagovna znamka začela usihati. Po denacionalizacijskih postopkih sedaj spet zemljo in vinograde upravljajo ter obdelujejo kmetje. Gre za zelo strnjeno vinogradniško območje, ki obsega nekaj več kot 100 hektarjev. Praktično vsi nasadi mejijo drug na drugega. Na vrhu hriba lahko človeško oko zajame celotno območje Ritoznoja. In v samem osrčju tega prelepega kraja je locirano Vinogradništvo Frešer. Dobesedno vse svoje trse vidijo iz hiše, zato je ob trgatvi obrano grozdje v nekaj minutah že v kleti, kar je izjemnega pomena pri pridelavi in kakovosti samega vina. Ampak o tem malce pozneje.
Prvi zapiski Frešerjevih prednikov segajo v leto 1832, kar so simbolično označili tudi na etiketah svojih steklenic. Do leta 2007 je bila to kmetija z mešano dejavnostjo, ko je naš današnji portretiranec prevzel posle in se 100-odstotno lotil vinarskega poklica. Matjaž je sedma generacija na kmetiji, hkrati pa prva, ki se posveča zgolj pridelavi vina. Zelo kmalu je ugotovil, da od začetnih 5 do 6 hektarjev in prodaje grozdja ne bo mogel dostojno živeti. Zato se je praktično takoj lotil investiranja v nove vinograde, opremo v kleti, mehanizacijo za delo med trsti, razvojem svoje blagovne znamke. Od začetnih enostavnih odprtih vin in litrskega programa, je danes prišel do resnih, vrhunskih vin, ki jih 90 odstotkov proda kot buteljčnih. Trenutno je zgolj še 10 odstotkov litrskih steklenic, ki jih zahtevajo lokalni gostinci, ki so mu stali ob strani in verjeli vanj od samih začetkov.
Malo sort – visoka kakovost
Vmes je na svoji poti vinarja leta 2011 začel z ekološko pridelavo, saj so vrhunske vinogradniške lege in pridobljeno znanje prvih nekaj let dobesedno klicale po tem načinu kmetovanja. Znanje je pridobival predvsem na avstrijsko-nemškem območju. Pridobljeno znanje je nato prenašal v svoje kraje in priučeno preizkušal na svojih nasadih. Tako je večino svojih znanj počrpal onkraj naših meja, saj pri nas, sploh za obdelavo tal, znanja praktično ni bilo. Prepoznavnost svojih vin in blagovne znamke gradi predvsem na štirih sortah. Modri pinot, laški rizling, renski rizling in sauvignon tudi v samih vinogradih, poleg nekaj malega rumenega muškata, zavzemajo vsak približno četrtinski delež. Z zmanjšanjem sortnega nabora so postali na trgu bolj prepoznavni, transparentni, hkrati pa lahko z manj sortami dosegajo višjo konstanto in kakovost. Tudi linije so zgolj tri. Sveža linija, ki jo ponazarja bela etiketa, ter zorjeni liniji Markus in Pantheon. Svežo linijo zastopajo laški rizling, sauvignon in rumeni muškat. Na beli etiketi je upodobljen grozdni cvet, kar poudarja svežino. Linijo Markus, ki je poimenovana po Matjaževem pradedku, zastopata renski rizling in modri pinot. Hrastov list na etiketi ponazarja zorjenje v lesu. Kmalu se bo v tej liniji znašel tudi sauvignon. Linija Pantheon pa je v bistvu zgolj nadgradnja linije Markus. V steklenicah magnum (1,5 litra) se znajdejo zgolj najboljši primerki modrega pinota in renskega rizlinga nekega letnika. Vino tudi malce dlje odleži v samih sodih. Srce na etiketi ponazarja podpis, pečat vinarja. Prihaja tudi novost v obliki klasičnih, 0,75-litrskih steklenic. Seveda moram omeniti še svežo zvrst po imenu Ritoznojčan. Osnova zanj je laški rizling, ki ga je približno polovica, preostali sorti sta še renski rizling in sauvignon.
Trsi so zasajeni na 330–500 metrov nadmorske višine. Pri nižjih delih so tla ilovnata, nekje nad 400 metrov pa lapornata, kar daje vinom polnost in mineralnost. Tako so vsi vinogradi modrega pinota in obeh rizlingov zasajeni na lapornatih tleh, enako velja za večino sauvignona, katerega en del je zasajen na ilovnatih tleh. Razdalja med trsi znaša 90 centimetrov, med vrstami pa 250 centimetrov, na hektar je zasajenih približno 4000 trsov. Lege so vse obrnjene na jugovzhod in so ene izmed najboljših na Štajerskem. Tako nimajo težav z botritisom v jesenskem času, z oidijem v julijskem mesecu ali s peronosporo v pomladnih mesecih. Tudi zmrzali praktično ne poznajo, edini problem so v tem predelu neurja in nevihte. Zato so kot prvi na Štajerskem investirali v zaščitne mreže nad vinogradi, ki jih imajo trenutno nameščene na 13 hektarih.
Kot sem že omenil, je v času trgatve praktično vse potrgano grozdje v zgolj nekaj minutah v kleti pripravljeno za nadaljnjo predelavo. Tudi klet je ena izmed najsodobnejših zasebnih kleti v tem delu Slovenije z vsemi modernimi tehnološkimi postopki in opremo. Ničesar ne prepuščajo naključju, vsaka faza pri pridelavi je strogo nadzorovana z enim samim ciljem, pridelati zares vrhunsko vino. Pri zahtevnejših vinih se grozdje preša do enega bara, pri enostavnejših pa do bara in pol. Sveža linija zori v cisternah iz nerjavnega jekla, zrela vina v liniji Markus in Pantheon pa v francoskih lesenih sodih. Modri pinot zori eno leto v 225-, 500- in 2200-litrskih hrastovih sodih. Renski rizling zori na drožeh v 2200-litrskih akacijevih sodih. Pri delu sauvignona se ob fermentaciji še vedno uporabljajo selekcionirane kvasovke, pri vseh drugih sortah pa fermentacija steče spontano s svojimi lastnimi kvasovkami iz vinograda. S tem želijo v svojih vinih poudariti predvsem rastišče in svoj prstni odtis. Dolžina maceracije variira in je odvisna predvsem od samega letnika. Temperaturo kontrolirajo v inoks posodah. Približno 20–30 odstotkov najbolj kakovostnega grozdja pa macerirajo v lesenih, 225-litrskih barik sodčkih do enega meseca. Vse sorte trgajo dvakrat do štirikrat, od zrelega do prezrelega grozdja. S tem dobijo sadnost in sočnost na eni strani, ter polnost in eleganco ob nizki alkoholni stopnji na drugi strani.
Trenutno obdelujejo 18 hektarjev vinogradov. Na leto napolnijo malce več kot 40.000 steklenic vina. V prihodnje nameravajo širiti kapaciteto do 50.000 steklenic, kar bi bil njihov optimum ob zahtevani kakovosti vina. Približno 60 odstotkov svojih vin prodajo gostincem v Sloveniji, izvažajo pa na Hrvaško, Japonsko, Nizozemsko, v Ukrajino, Poljsko, Nemčijo. V prihodnje bodo stremeli k temu, da bi na svojem domu prodali 10–15 odstotkov steklenic.
Dvakrat Markus
Pri Frešerjevih sem pokušal vsa njihova vina. Matjaž me je celo prijetno presenetil z vertikalo svojih renskih rizlingov in modrih pinotov. Če v nekaj besedah strnem tisto, kar sem okusil … Prav vsa vina sta odlikovali tehnična brezhibnost in sortnost. Že s prvim okušanim vinom, ki se je znašel v kozarcu, Ritoznojčan 2019, sem bil zelo pozitivno presenečen. Čudovita svežina, pitnost, sočnost in tehnična brezhibnost. Tudi celotna klasična linija bele etikete zares strumno stoji in opozori nase z jasno sortnostjo in poželjivostjo na eni strani, na drugi strani pa z zares brezhibno pridelavo oziroma izpeljavo. V nobenem izmed vin nisem zaznal niti najmanjše hibe, pomanjkljivosti, ali celo napake. Kako zelo je očitno, da tako v vinogradu kot v klet, zadeve dobesedno štimajo. Nič ni prepuščeno naključju, gre za doslednost in težnjo po vrhunskem pridelku na vsakem koraku. Očitno je, da se Matjaž ne gre polovičarstva. Iz njegove kleti lahko gre med kupce zgolj najvišja kakovost, ki odraža rastišče Ritoznoja in osebnost vinarja. Kako visoko lahko ob umnem vinogradništvu in kletarjenju seže to vinorodno območje sta mi zares briljantno demonstrirali dve magnumski steklenici v liniji Phanteon. Modri pinot in renski rizling iz te linije sta me povsem navdušili. Gre za linijo, ki je namenjena največjim hedonistom in poznavalcem. Gre za linijo, ki jo lahko postavite ob bok kateremukoli vinu, ki je pridelano v Sloveniji. Zares izjemno, to enostavno morate pokusiti. Jaz pa bom na tem mestu podrobneje predstavil isti sorti, ki zastopata linijo Markus.
Izmed dveh vin, ki sem se ju tokrat odločil predstaviti, bom tokrat za spremembo začel pri rdečem. Ne nazadnje pa tako pravijo, da je modri pinot bela sorta v rdeči preobleki. Naj kar takoj zapišem, da sem si ob degustiranju tega modrega pinota Markus 2018 moral na hitro resetirati in znova umeriti svoje brbončice. Pinoti, ki sem jih v zadnjem času okušal, so prihajali predvsem z zahodnega dela naše države. Tako je Frešerjev najprej deloval nekako plaho, umirjeno. Po nekaj uvodnih, spoznavnih požirkih pa sva se s tem modrim pinotom kaj hitro ujela in zapletla v prijetno debato. Moč, mišice, alkohole, so tokrat zamenjale eleganca, finesa, prefinjenost. Ampak pojdimo lepo po vrsti. Že pri barvi ni dvoma, o kateri sorti je govora, srednja intenzivna rubinasta to nemudoma razkrije. Pa nato prevladujoči terciarni vonji zorjenja v lesu v obliki dima, mesenih not, podrasti ter nekaj jagod in drobnega jagodičevja. Tudi v ustih ima vino zelo veliko za pokazati. Najprej čudovito sočnost in pitnost, ki izhaja predvsem iz zrele kisline. Srednje telo v navezi z ravno pravšnjim dotikom zorjenih not in taninov preprosto navduši. Že omenjena eleganca, finesa, prefinjenost zaokrožijo in dvignejo ta modri pinot zelo visoko. Brezhibno, v kontinentalnem stilu pridelano vino, ki bo navdušilo tako začetnike, kot na drugi strani tudi izkušene in zahtevnejše pivce. Če bomo zraven postregli še narezke iz suhih mesnin, goveje zrezke in jedi iz gob, bodo užitki še toliko večji.
Za piko na i pa še renski rizling Markus 2015. Številni pravijo rencu, da je kralj belih vin. Z razlogom, z zelo dobrim razlogom. Tudi sam ga uvrščam povsem v špico belih sort, ki me najbolj pritegnejo. Če upoštevam zgolj vse gradivo, ki mi ga lahko ponudi neka vinska sorta za raziskovanje, pa se tudi pri meni znajde na prvem mestu. Po nekajletnem zorjenju v steklenici se za moj okus nič ne more primerjati z notami, kompleksnostjo, širino rasnega renskega rizlinga. Tu ostane kralj sam na vinskem prestolu. Zelo pogosto imam pred očmi briške in vipavske vinarje, kako se drenjajo na katerem izmed salonov pred mizami kakšnega štajerskega vinarja, ki ponuja na degustiranje svoj renski rizling. Kako Brici in Vipavci zvedavo in začudeno molijo svoje nosove v kozarce in se ne morejo načuditi povsem samosvojim zaznavam, ki jim v vinskem svetu ni para. In zelo bi se čudili in uživali tudi ob Frešerjevemu kralju belih vin, ki ga imam ta trenutek v kozarcu. Vino je blede barve limone z zlatimi odtenki. Ko prvič povonjamo vsebino kozarca, se sorta pri priči razkrije. Tako specifične note petroleja, karbida, kremena ima lahko zgolj rasni, zorjeni renski rizling. Če morda koga vonj še ni dovolj prepričal, pa nato sledi prvi požirek, ki odstrne še zadnje dvome o briljantnem rencu. Suho, mineralno, čudovito zaokroženo, z jasnim fokusom. Celotna kompozicija je neverjetno usklajena, uravnotežena in med seboj prepletena. Videz oziroma barva, vonji in okus so v popolni harmoniji in drug drugega dopolnjujejo ter nadgrajujejo. Gre za jasno sklenjeno celoto, kjer ni ničesar premalo in ničesar preveč. Gre za eno tistih redkih vin, kjer je vse tako, kot mora biti in je najboljše točno takšno, kot je. Če bi karkoli odvzel ali dodal, bi grobo posegel v popolnost samega napoja. To je dobesedno noro, kaj naredi s človekom sleherni požirek tega kralja belih vin. Oljnata tekstura v navezi s sadnostjo, mineralnostjo in neverjetno kislino navduši do nebes in nazaj. Lasersko natančno pridelano vino, ki osupne. Izjemno, veliko vino za v učbenike. Komplimenti!
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
