Gordon Banks velja za enega od najboljših nogometnih vratarjev vseh časov. V petnajstih sezonah v angleški ligi je zbral 628 nastopov.
V dresu angleške reprezentance je gol branil 73-krat. V vseh teh tekmah so Angleži izgubili le devetkrat. Na svetovnem prvenstvu leta 1966, ko je Anglija prvič (in do danes edinkrat) osvojila naslov svetovnih prvakov, je v celem prvenstvu prejel le dva zadetka. Med nesmrtne se je vpisal na naslednjem svetovnem prvenstvu, štiri leta pozneje, ko je z obrambo, ki je kljubovala vsem fizikalnim zakonom, ubranil gol izjemnemu Peléju. Gordon Banks je umrl 12. februarja, star 81 let. Izjemna kariera nogometnega vratarja ga je izstrelila med nesmrtne.
V mladosti nasprotnika – zdaj prijatelja – Pele in Gordon Banks.
Da bi poznali veličino Gordona Banksa, moramo vedeti, kaj pomeni biti nogometni vratar in kaj pomeni biti najboljši nogometni vratar vseh časov, na svetu. Danes je ni lestvice najboljših, da se na njem ne bi pojavljalo ime Angleža, rojenega leta 1933 v Sheffieldu. Veličina Gordona Banksa se skriva v sunkovitih gibih nogometnega vratarja, izjemni pripravljenosti, osredotočenosti, občutku za žogo in eksplozivnem posredovanju. Med vratnicama je uprizoril predstavo, ki je dala osnovo temu, da so nogometni vratarji danes lahko tudi ‘super zvezdniki’. V golu je sicer preživel dobrih 24 let, nanizal izjemno statistiko in se proslavil bolj kot večina njegovih nogometnih kolegov.
Najboljši vseh časov
Nogometni vratarji morajo imeti nekatere lastnosti, ki so drugačne od lastnosti drugih nogometašev. Kilometrov na igrišču ne nabirajo, morajo pa imeti izostrene čute, ki omogočajo bliskovite odločitve, izjemno reagiranje in natančne izvršitve. Vse to mora biti vgrajeno v njihov DNK. Postati morajo trenutek, hipec, preobraziti se morajo v tisti delček sekunde, ki odloča. Najboljši nogometni vratarji v stilu velikih zgodovinskih obrambnih zidov za vsako ceno branijo prostor pred svojim golom. Tudi, če je posredovanje pogubno. Preprečiti morajo žogi, da bi prečkala golovo črto. Vse te izjemne lastnosti so shranjene v mišičnih vlaknih najboljših. Skrbno so nadzirane z živčnimi končiči, ki jih vodita precizna osredotočenost in predanost. Da so danes nogometni vratarji tudi velike zvezde, gre zasluga prav vratarjem, ki so v preteklosti rušili tabuje odličnosti in postavljali standarde visoko pod oblake. Med njimi je tudi Gordon Banks.
Da je nekdo najboljši na svojem področju na svetu, po možnosti tudi vseh časov, je odvisno od številnih dejavnikov. Taki nazivi so vodeni s skrbno statistiko, zbiranjem rezultatov, pridobivanjem točk, analiziranjem stanja, lig, tekmovanj in so prerez dogajanja večnosti v nogometu. Včasih so za tak naziv potrebni tudi glasni vzkliki s tribun in oboževanje množice, ki vedno v masi odličnosti prepozna vrhunskost. Za naziv najboljšega na svetu, vseh časov, se mora sestaviti vse našteto. Pa vendarle mora biti v celotnem izboru prostor tudi za kanček čarobnosti in magičnosti. Ob najboljšem vseh časov svet obstane. Preprosto. Ob gledanju presežkov na igrišču se posnetki upočasnijo in po telesu šviga tisti občutek vznemirjenja in začaranosti, ki te doleti, ko si del nečesa mogočnega. Gordon Banks je s svojimi obrambami poskrbel za vse te navale čustev in postavil temelje generacijam, ki so med vratnicami stale dolgo potem, ko je on svoje kopačke obesil na klin.
Že pri nogometaših je izbira najboljšega zelo zahtevna. Kdo je torej najboljši nogometaš vseh časov? Pelé? Maradona? Sta to mogoče že Messi ali Ronaldo? Težko je postaviti ravnilo in določiti nekoga, saj je pri vseh statistika neverjetna. Celo nezemeljska. Tisti, ki so bili zraven in so vso njuno magičnost imeli čast srkati v času, ko sta vladala Pelé in Maradona, bodo navijali zanju. Tisti, ki so zraven zdaj, ko čarata in vladata igriščem Messi in Ronaldo, pa čeprav se njuna statistika šele polni, bodo navijali za enega od njiju. Posebej težko pa je izbirati najboljšega vratarja. Marsikdo bi visoko iztegnil v zrak roko in zagovarjal tezo, da je Gianluigi Buffon najboljši vratar vseh časov. Predvsem vsi tisti, ki so kariero Italijana spremljali od blizu. Ali pa bi za druge lahko bil to celo Jan Oblak. Mogoče tudi Samir Handanović. Vsi imajo zavidljivo statistiko, polno izjemnih posredovanj in nadnaravnih obramb. Vsak od teh kandidatov za najboljšega vratarja vseh časov se je učil od nekoga pred njim. In ta še od nekoga pred njim. Velikokrat so se prižigale sanje ravno ob spremljanju Gordona Banksa. Generacije priznavajo, da je bilo nekaj čarobnega v njegovih posredovanjih. Da je bil izjemen. Tudi zato do danes ostaja na vseh lestvicah najboljših vratarjev vseh časov. Blizu vrha. Na številnih povsem na vrhu.
Gol, ki to ni bil …, bila pa je Obramba
Tisti, ki imate radi zgodovino – Gordon Banks je tisti, ki je zaslužen za »The Save« (angl. »Obramba«). Zgodilo se je leta 1970 v Mehiki. Štiri leta je minilo od prejšnjega prvenstva, na katerem je Anglija z Gordonom Banksom slavila naslov svetovnih prvakov. V Mehiko so prišli polni pričakovanj, samozavestni, z najboljšim vratarjem med vratnicama. FIFA je Banksa od leta 1966 šestkrat po vrsti razglasila za najboljšega vratarja na svetu. Zadnjič leta 1971, tudi zaradi tiste obrambe na svetovnem prvenstvu v Mehiki.
Postal je tudi stripovski junak.
Ena od zadnjih fotografij.
Gordon Banks je na tekmi skupinskega dela proti Braziliji, ki so jo nekateri označili tudi finale pred finalom, poskrbel za najboljšo obrambo v zgodovini nogometa. Nasproti Angliji je stala močna, favorizirana Brazilija. Nasproti Gordona Banksa, ki je branil angleška vrata, je stal neustavljivi, mogočni Pelé. Boljšega od Brazilca takrat ni bilo. Tekmo je zaznamoval trenutek, ko je Pelé žogo sprejel pred golom. Bil je popolni strel z glavo, ki je meril v desni zgornji kot gola. Žoga bi morala končati v mreži. Po udarcu je Pelé zavpil: »Gol!« Prepričan je bil, da bo zadel. Da bo žoga končala za hrbtom Gordona Banksa. Po vseh zakonitostih bi zadetek moral biti. Vsi so bili prepričani. Cel svet je bil prepričan, da bo Pelé proslavljal zadetek, ko je vse skupaj preprečil angleški vratar z najboljšo obrambo v zgodovini nogometa. Vrgel se je v zrak na desno, se popolnoma raztegnil, medtem se je žoga odbila tik pred golovo črto in se dvignila. Banks je med padanjem, z iztegnjeno desno roko nekako zagrabil žogo in jo, preden je treščil na tla, odbil stran od gola. Komentator te nogometne tekme je med besedo ostal nem. Tišina je trajala nekaj sekund. Za trenutek je svet utihnil. Kot da nihče ne bi mogel doumeti, kaj se je zares zgodilo. Vsi so pričakovali gol Peléja. Bil bi popoln gol z glavo. Pa ga ni bilo. Namesto gola je svet slavil popolno obrambo.
Neskončno velikokrat so si ljubitelji nogometa in analitiki zavrteli posnetek te obrambe. Gordon Banks je z njo pod vprašaj postavil vse mogoče zakone fizike. Razumne razlage, kako je branil tako, kot je branil, ni. Banks je branil nemogoče. Pravzaprav, teoretično, fizično in razumsko nemogoče.
Veliko let po tej tekmi sta se Pelé in Banks pogovarjala o tem golu.
»Res sem mislil, da je gol bil,« je rekel Pelé.
»Jaz tudi!« mu je odgovoril Banks. »Ne bodo se me spominjali po tem, da sem osvojil svetovno prvenstvo. Spominjali se me bodo samo po tej obrambi.«
Veliko vratarjev se je od takrat naprej soočilo s primerjavo s to obrambo. Bil je to veličasten trenutek v zgodovini nogometa, ki je letvico odličnosti med vratarji postavil visoko nad oblake.
Na tistem svetovnem prvenstvu Gordon Banks zaradi bolezni ni več nastopil. Anglija je izpadla v četrtfinalu prosti Zahodni Nemčiji. Brazilija je postala svetovni prvak.
73 nastopov in le 9 porazov
Anglija velja za zibelko sodobnega nogometa. Vse se je začelo na otoku, kjer so se izoblikovala tekmovanja, kot jih poznamo danes. Angleška in Škotska sta bili prvi, ki sta imeli svojo reprezentanco in sta zato tudi najstarejši reprezentanci v nogometu. V vsej zgodovini je bila Anglija kvalificirana na svetovno prvenstvo petnajstkrat. Edina zmaga na največjem nogometnem tekmovanju se je zgodila leta 1966, ko je Anglija prvič in zadnjič v zgodovini postala svetovni prvak. Gordon Banks ima v svoji karieri naslov svetovnega prvaka, 15 odigranih sezon v angleški ligi, v kateri je zbral 628 nastopov. 73-krat je branil za angleško nogometno reprezentanco, 35-krat je ohranil mrežo nedotaknjeno, prejel je samo 57 golov in izgubil le devet tekem. Po mnenju FIFE je bil kar šestkrat po vrsti najboljši vratar na svetu. Inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) ga je razglasil za drugega najboljšega vratarja 20. stoletja za Levom Jašinom in pred Dinom Zoffom.
Nogometna kariera Gordona Banksa se je začela leta 1955, ko se je pridružil ekipi Chesterfielda, kjer je igral v četrti angleški ligi, kot polprofesionalni igralec. Njegova plača je znašala dva funta na odigrano tekmo. Leta 1958 so ga prodali Leicester Cityju za 7.000 funtov. Za klub je zaigral 356-krat in leta 1964 z ekipo osvojil angleški pokal, kar ga je postavilo na zemljevid najboljših angleških vratarjev. Leta 1963 je prvič oblekel dres angleške reprezentance. Leta 1966 ga je takratni selektor Sir Alf Ramsey postavil za prvega vratarja na svetovnem prvenstvu. Banks je Anglijo popeljal do zmage s samo dvema prejetima goloma na vsem prvenstvu. Po svetovnem prvenstvu, z osvojenim naslovom prvaka, se je preselil k Stoke Cityju, kjer je ostal do leta 1973. S klubom je osvojil še drugi angleški pokal in z 250 nastopi v sedmih letih postal legenda kluba. Njegovo bleščečo kariero pri Stoke Cityju in v reprezentanci je leta 1972 prekinila prometna nesreča, v kateri je izgubil desno oko. Resna profesionalna kariera v Angliji, zibelki nogometa ni bila več mogoča, zato je poiskal podaljšanje kariere v Ameriki. Tam je zaigral za Fort Lauderdale Strikers in čeprav je videl le na eno oko, leta 1977 postavil rekord v številu obramb in postal nogometni vratar leta.
Leta 2015 so sporočili, da so mu odkrili raka na ledvicah. Umrl je februarja letos, v 82. letu starosti. Letvico odličnosti med vratnicama je postavil zelo visoko. Generacije nogometnih vratarjev so se zamenjale od konca njegove kariere. Le redki izbranci so sposobni agilnosti, refleksov in čiste sposobnosti zaustavitve žoge, ki so ga krasili in naredili nesmrtnega.
Ko je igral v mladinski selekciji, ni premišljeval o tem, da bi postal profesionalni nogometaš. Plan je bil, da se po končani fakulteti preneha ukvarjati z nogometom.
Ženo Ursulo je spoznal na služenju vojaškega roka v Nemčiji. Rodila mu je tri otroke. V času, ko je živel v Ameriki, sta bila ločena, a sta se ponovno našla, ko se je vrnil v Anglijo.
Leta 1980 je izdal svojo prvo avtobiografijo Banks of England. Leta 2002 je napisal še eno z naslovom Banks: Moja avtobiografija. Irski pisatelj Don Mullan pa je leta 2006 izdal njegovo biografijo z naslovom Heroj, ki bi lahko letel.
Med intervjujem s komentatorjem dr. Andrejem Staretom, ki ste ga že brali v reviji Dolce Vita, je bil precej konkreten pri vprašanju, kdo je najboljši vratar vseh časov: »Moram reči, da je Jan Oblak fantastičen vratar. Tako mlad in tako zanesljiv, konstanten. Močan je tudi po človeški strani. No, če pa bi moral izbrati najboljšega vseh časov, bi rekel, da je meni najljubši Gordon Banks.«
Besedilo: Patrizia DeFranceschi – Korent
