Nogomet je že zdavnaj prerasel svoje prvinsko poslanstvo in v ospredje odločno postavil tekmovanje, rivalstvo in velik posel. Ogromen posel, v katerega so ga spremenili številni navijači, oboževalci, gledalci in ljubitelji nogometa. Številke, ki se vrtijo okrog nogometa, so fascinantne, včasih zelo neverjetne, največkrat pa popolnoma nepredstavljive.
Nogomet je globalen šport. Igrajo ga po vsem svetu. Je hobi, je strast, je vznemirjenje, kjerkoli ga igrajo. Kot smo si različni med sabo, je po svetu različen tudi stil nogometa. V Južni Ameriki je skoraj vera, v severni se trudijo, da bi ujel stik s popularnostjo, ki jo uživajo drugi športi, v Afriki imajo nogometaši izjemne atletske sposobnosti, v Avstraliji se učijo od Evrope, Azijci gradijo in odpirajo ogromne nogometne centre, saj želijo ujeti in prehiteti svet tudi na tem področju. Štirje odstotki svetovnega prebivalstva, kolikor je groba ocena, da se na svetu ljudi ukvarja z nogometom, so po svetu enakomerno razporejeni, saj je vznemirjenje ob golu enako. Le krik je drugačen.
Po nekaterih podatkih se na svetu, tako ali drugače, z nogometom ukvarja 265 milijonov ljudi. Ta številka mu daje lepo osnovo za popularnost. Pa vendarle je veliko takih, ki v brcanju žoge po igrišču ne vidijo velike privlačnosti. Pogosto me sprašujejo, kako naj se kdo sploh loti ogleda nogometne tekme. Kaj gledati, kako spremljati nogomet, kako se naučiti pravil? Zadeva je seveda zelo preprosta. Človek si mora za nogometno tekmo vzeti samo čas. Pravila so zelo enostavna in jih v bistvu ni prav veliko. Zmaga tista ekipa, ki da več golov, vse skupaj je zakomplicirano zgolj zaradi prepovedanega položaja, kar pa je tudi povsem preprosto pojasniti do konca tekme.
Klubi orgomno denarja dobijo od prodaje raznih spominkov.
Barca na svojem stadionu.
Sama na nogomet gledam skozi zgodbe. Lige povezujejo vse te zgodbe v zbirke in na vsakem gledalcu posebej je, da se odloči, katere zgodbe mu bolj ležijo. Na svetu je več kot dvesto držav, ki imajo vsaj eno profesionalno nogometno ligo. Vsaka država ima več nižjih lig, čeprav glavno in najštevilnejšo pozornost pritegne prva, najmočnejša liga.
Nam najbližji je seveda nogomet, ki ga igrajo v Evropi. Tekme so dosegljive in za oglede prenosov ni treba preračunavati časovnih pasov. Evropski nogomet tudi najbolje poznamo. V preostale dele nogometnega sveta bomo pokukali v kakšni od prihodnjih številk revije Dolce Vita, danes bo našo pozornost pritegnila Evropa.
V Sloveniji imamo prvo, drugo in štiri tretje nogometne lige. V prvi ligi nastopa deset ekip, skupaj v vseh ligah pa kar 76 ekip.
V Evropi je, kar se tiče nogometa, zadeva zelo preprosta. Bolj ali manj se vse skupaj suče okoli petih najpomembnejših nogometnih lig. »Velikih 5« jim pravijo. Gre za pet prvih lig držav, kjer se okrog nogometa steka največ denarja. V Angliji, Nemčiji, Italiji, Franciji in Španiji je nogomet šport številka ena. Tam je za nogomet, nogometaše in navijače tudi najbolje poskrbljeno. Privlačnost teh velikih petih lig je tako velika, da se denar v nogomet teh držav steka iz vsega sveta.
Naključni gledalec bi kaj hitro lahko rekel, da je nogomet le nogomet in med ligami ni nikakršnih razlik, a je seveda taka trditev popolnoma zmotna. Seveda obstajajo razlike. Seveda ima nogomet od države do države drugačne lastnosti in razlike so očitne. Če ne bi bile, bi bila pozornost javnosti enakovredno razpršena po nogometnih zelenicah, po vsem svetu.
Bundesliga in klubski simboli.
Španski nogomet krasi tehnika, ki ga dela posebnega. Ekipe, ki nastopajo v prvi španski ligi, La Ligi, imajo v svojih vrstah igralce, ki žogo obvladujejo do potankosti.
Veliko je preigravanja, podaje med igro so kratke. Tudi zaradi te posebnosti so klubi zelo uspešni v evropskih tekmovanjih. Najuspešnejša kluba zadnjih let sta Real Madrid in Barcelona.
Če so v Španiji obsedeni s tehniko, pa v nemški Bundesligi prevladujejo gibanje, moštven duh in učinkovitost. Nemčija je edinstvena tudi s stališča delovanja in vodenja klubov. Velja namreč, da ima Nemčija od vseh evropskih držav najboljši, do potankosti urejen model delovanja klubov. Ti imajo do nogometa zelo profesionalen in hkrati nesebičen odnos. Znano je, da je Bundesliga najprimernejša za tiste navijače, ki si nogometne tekme radi ogledajo na stadionih. Ti so na vseh tekmah polni, na njih pa vlada izjemna atmosfera.
V Italiji je nogomet šport številka ena. Spremljajo ga vsi in je tudi prva stvar, o kateri se govori, razpravlja, prereka in čustvuje.
Italijanski nogomet je inteligenten in hkrati romantičen. Krasi ga trdovratna obramba. Pred leti je italijanski nogomet zaradi vseh afer s stavnicami, padel v globoko krizo, a je danes to obdobje samo slab spomin. Italijanski nogomet je v strahovitem vzponu. Tudi zato, ker si največji nogometni zvezdniki počasi iščejo mesto prav pri naših zahodnih sosedih.
Francoska prva liga se že nekaj časa trudi, da razvije svojo pravo identiteto. Ligo odlikuje izjemna fizična moč in izrazite atletske sposobnosti nogometašev.
Prepoznavnost in popularizacija francoskega nogometa se je z nekaterimi izjemnimi nogometaši pred leti izrazito dvignila. Francoski klubi počasi pridobivajo na veljavi, predvsem zaradi PSG iz Pariza, ki je v večinski lasti magnatov iz Katarja in vsako leto predstavlja resno oviro klubom v evropskih tekmovanjih.
Angleška Premier liga je najbogatejša. Je tudi najhitrejša in kot ji pihajo na dušo, najbolj zanimiva.
Juventusov stadion
Angleški nogomet je znan po tekmovalnosti, predanosti in visoki kakovosti.
Za angleške stadione je značilno, da navijači lahko sedijo zelo blizu igrišča in na neki način s tem zelo neposredno sodelujejo pri sami tekmi. Izjemno zanimanje velja za tekme angleškega prvenstva, zato je za angleško Premier ligo značilna zelo velika televizijska pokritost. Tekme prenašajo v največ državah sveta. Tudi zato je angleška najbogatejša liga na svetu, najbolj znana in najbolj gledana.
Pa pretopimo vse navedbe v številke. Finančni podatki kažejo, da je v zadnjih petih sezonah najvišji dohodek beležilo prav teh Velikih 5, med njimi pa največ Premier liga. Lani so klubi samo v Premier ligi skupno pridelali 4,5 milijarde angleških funtov dohodkov in postavili absolutni rekord.
V primerjavi s celotno Evropo je ta znesek sicer majhen, saj celotni evropski nogometni prostor obrne skupno 25,5 milijarde evrov letno. Največji delež tega zneska nosi prodaja pravic televizijskim postajam za prenose tekem. Delež Velikih 5 je kar 58 odstotkov vsega tega denarja. Preostali del kolača, torej 42 odstotkov, si razdelijo nižje lige v vodilnih petih državah, vse preostale lige na območju Evrope, nacionalne zveze, FIFA in UEFA. Po prometu, gledalcih in samem pretoku denarja si pet prvih evropskih lig od najbogatejše sledi v tem zaporedju: Anglija, Španija, Nemčija, Italija in Francija.
Pod okriljem UEFE, ki je krovna evropska organizacija, ki skrbi za evropski nogomet, potekata Liga prvakov in Liga Evropa. Sistem za uvrstitev na ti dve tekmovanji je precej zapleten in odvisen od več dejavnikov. Skupinski del obeh tekmovanj je omejen, in sicer po končanju kvalifikacij ostane v Ligi prvakov 32, v Ligi Evropa pa 48 klubov. Glavno pozornost svetovne javnosti seveda pobere Liga prvakov, za katero je UEFA lani namenila 761,9 milijona evrov. To denarno pogačo si razdeli vseh 80 klubov, ki vstopijo v tekmovanje v začetku kvalifikacij. Nagrajeni so vsi, ki pridejo do skupinskega dela tekmovanja. Zmagovalec je tako ob koncu, z vsemi vmesnimi zmagami in končno zmago skupaj. bogatejši za okoli 55 milijonov evrov. Z reklamami in spretnim marketingom lahko zmagovalec na račun tekmovanja ta znesek dvigne na celih 100 milijonov evrov.
Jan
Liga prvakov obstaja že od leta 1955. Danes je to eno izmed največjih klubskih nogometnih tekmovanj na svetu. Od leta 1992 ima tudi svojo himno.
Zinedine Zidane je zanjo rekel: »Čarobna je!« Napisal jo je Tony Britten in je priredba Händlove skladbe Duhovnik Zadok. V originalu jo izvaja Kraljevi filharmonični orkester iz Velike Britanije, besedilo je zapeto v angleščini, nemščini in francoščini, saj so to trije uradni jeziki UEFE. Refren pesmi je moč slišati pred vsako uradno tekmo Lige prvakov, ko se nogometaši obeh ekip s sodniško ekipo in v spremstvu otrok postavijo v linijo na igrišče. Takrat himna zadoni iz zvočnikov in takrat je čas za mravljince.
Tekme Lige prvakov prenašajo po vsem svetu. Finalna tekma že nekaj sezon drži krepko prvo mesto med najbolj gledanimi športnimi dogodki na svetu. Lanski finale med Liverpoolom in Realom Madrid naj bi si po vsem svetu ogledalo pol milijarde gledalcev. Liga prvakov je v vseh letih imela že 22 različnih zmagovalcev, le šestim ekipam je do sedaj uspelo zmagati več kot enkrat; to so Real Madrid, Ajax, Bayern, Milan, Liverpool in Barcelona. Najuspešnejša ekipa v tem tekmovanju je z naskokom Real Madrid, ki je tudi aktualni prvak in ima do sedaj že trinajst naslovov.
Tekmovanje nekoliko nižjega ranga je Liga Evropa, ki ima tudi svojo himno in v zadnjih letih privablja na stadione in pred televizijske zaslone ogromno gledalcev. Format tekmovanja je podoben Ligi prvakov, ima pa manj reklam, manj medijske pozornosti in seveda denarja. Če zmagovalec v Ligi prvakov za zmago v finalu dobi 19 milijonov evrov, jih zmagovalec v Ligi Evropa dobi »le« 8.
Pa tekmovanja niso edina, okoli katerih se vrti veliko denarja. Za javnost močno privlačne so tudi vsote, ki se gibljejo ob prestopih. Najvišje so tiste, ki jih lahko za nogometaše nakažejo v najbogatejših petih ligah. Danes za najdražji prestop še vedno velja selitev Neymarja iz Barcelone v PSG. 222 milijonov je tista številka, za katero nihče v bistvu prav ne ve, kako zares visoka je. Za prestop francoskega napadalca Kylana Mbapeja iz Monaca v PSG so skupaj z dodatki porabili 180 milijonov. Prestop Philippeja Coutinha iz Liverpoola v Barcelono je bil z vsemi bonusi vreden 160 milijonov evrov. Magično mejo 100 milijonov je že leta 2013 prebil Gareth Bale oziroma Real Madrid, ki je za Valižana plačal takrat nepredstavljivih 100,8 milijona evrov.
Ko je Messi zabil gol Tottenhamu.
La liga primera division
A tu gre za kupčije med klubi, od katerih igralci in navijači nimajo veliko. Seveda pa nogometni zvezdniki niso reveži. Lionel Messi, Cristiano Ronaldo in Neymar so že nekaj časa najbolje plačani nogometaši. Prvi je lani s plačo in osebnim oglaševanjem zaslužil 111, drugi 108 in tretji 90 milijonov dolarjev. Ni slabo.
Vsekakor je zmotno je prepričanje, da se vrhunski klubski nogomet igra samo na tekmah Lige prvakov in Lige Evropa. Še tako nezanimiva tekma zadnje vaške lige daje možnost uživanja, opazovanja in čustvovanja ob igrišču. Seveda je užitek ob gledanju tekem ekipe, za katero navijaš, veliko večji, predvsem pa bolj strasten. Tekme Lige prvakov so izjemno doživetje, niso pa edino.
Za nas, ki ljubimo nogomet, ne obstajajo samo velike tekme. Svet nogometa je veliko večji od tega. Pravzaprav se da zelo dobro uživati tudi ob gledanju slovenske lige, kjer, kot povsod drugod, rasteta tako zanimanje kot proračun.
V Sloveniji je moč videti tudi zelo kakovosten nogomet. Tekme so razburljive, liga pa izenačena do zadnjih krogov. Povprečno število gledalcev na tekmah prve slovenske nogometne lige je sicer nizko. Vsekakor bi si slovenski prvoligaški klubi zaslužili več kot 250 gledalcev na tekmi, čeprav je v zadnjih letih moč videti napredek tudi v zasedenosti sedežev. Nekaj povsem drugega so seveda derbiji med Olimpijo in Mariborom. Ko se na igrišču srečajo zeleni in vijolični, si prodajalci vstopnic manejo roke. V povprečju si derbi ogleda več kot 12.000 gledalcev.
Klubi se danes, tudi s pojavom družbenih omrežij in digitalizacije, znajo prodati, znajo organizirati tekme, ki so danes postale več kot to. Vstopnic za tekme petih velikih prvih lig se že dolgo ne da kupiti z danes na jutri. Če si želiš ogledati katerokoli tekmo teh velikih petih lig, je treba to skrbno načrtovati mesece vnaprej in imeti pri vsem skupaj kar nekaj sreče. Vstopnice niso poceni, saj so stadioni polni tudi, če so te drage. So pa to tekme, ki se jih splača pogledati. Za ceno vstopnice dobiš sedež na tribuni, odličen nogomet in dogodek, ki povezuje, navdihuje, združuje in uči o pripadnosti nogometu in klubu. Nogometne tekme so postale družabni dogodek. Ob polnih tribunah je klubom zelo lahko pritisniti na gumb pripadnosti in če je ponudba prava, mu povpraševanje zvesto sledi. Nogometni dresi, navijaški rekviziti, spominki, dodatki za dom, emblemi kluba z osebnim podpisom … Vse je postal velik in donosen posel. Klubi so se na tak način zlahka vtihotapili v vse sfere življenj navijačev, ki zvesto sledijo svojim klubom. In jim prinašajo denar. Veliko denarja.
Liga: klubi ene države so glede na kakovost uvrščeni v ligo, ki je zaključena celota. V ligah igrajo vsi klubi. V vsaki državi je več kakovostnih lig. Znotraj posamezne lige klubi igrajo vsak z vsakim (vsaj) po dve tekmi, v gosteh in doma.
Ligaški pokal: organizirano tekmovanje vseh klubov v vseh ligah v eni državi. Pare določi žreb, igra pa se po pravilu izločilnih bojev.
Superpokal: tekma, ki je odigrana med zmagovalcem Lige in Ligaškega pokala.
Liga prvakov: v to ligo se uvrstijo le najboljša moštva evropskih lig. Število ekip iz določene države določi UEFA. Nekatere ekipe se uvrstijo neposredno, druge pa skozi kvalifikacije. V skupinskem delu tekmuje 32 ekip, razvrščenih v 8 skupin.
Liga Evropa: je nogometna Liga drugega ranga. Je podobna Ligi prvakov, vendar manj prestižna. V Ligo Evropa se uvrščajo klubi iz vse Evrope, ki so v državnem prvenstvu dosegli mesta takoj za mesti, ki vodijo v Ligo prvakov in tudi ekipa, ki zmaga v Ligaškem pokalu. Nekatere ekipe se sem uvrstijo neposredno, druge pa skozi kvalifikacije.
Evropski superpokal: gre samo za eno tekmo, kjer se pomerita zmagovalec Lige prvakov in zmagovalec Lige Evropa.
Svetovno klubsko prvenstvo: je turnir, ki poteka med zmagovalcem Lige prvakov v Evropi in zmagovalci podobnih tekmovanj na drugih celinah (iz vsake celine po eno moštvo).
Besedilo: Patrizia de Franceschi
