V sončni Makedoniji. svetovna vina.

Le kdo ne pozna skladbe legendarne hrvaške skupine Time iz sedemdesetih let z naslovom Makedonija? Takrat je njihov pevec Dado Topić s kolegi nehote s to skladbo naredil osnovo makedonski himni, ki bi – če bi jo Makedonci tako sprejeli – lahko zares bila njihova nacionalna himna. »Tamo gdje sunce vječno sja – tamo je Makedonija« (Tam, kjer sonce večno sije – tam je Makedonija) …

In res, tam imajo največ sonca v Evropi – kar 270 dni letno; v vinogradniških okrožjih pa še malo več! Več kot idealno za gojenje trt in proizvodnjo vin. In še drugi pogled – delovna sila je relativno poceni, zemlja tudi. Zato so njihova vina, kljub nesporni kakovosti, neverjetno poceni.

Skozi leta se je izkazalo, da je vinska panoga zares tista, ki raste in močno podpira gospodarstvo. Predvsem v zadnjih dvajsetih let so makedonska vina doživela pravi preporod, saj so domači milijonarji svoj denar raje vlagali v domače gospodarstvo, katerega cilj je bilo zaposlovanje velikih množic ljudi. Nekoliko drugače kot hrčkasto zbiranje stotin milijonov v davčnih oazah (slovenska verzija) brez povrnitve kakršnekoli investicije v domovini. Makedonci delajo v glavnem na rdečih sortah, vključno z avtohtono rdečo kratošijo in belo temljaniko. 

Okušeni vzorc v Tikvešu.

Eden najboljših vrancev prihaja iz kleti Stobi

Bela-vodat, kultno makedonsko vino

Zgodovina vin in vina Tikveš

Da je Makedonija (zdaj sicer Severna Makedonija) res vinska dežela, pričajo arheološke najdbe na njenem ozemlju, ki datirajo v obdobje antične Grčije, katere del je to ozemlje tudi bilo. Z daljšimi in krajšimi prekinitvami in pod raznimi vladarji so vina pridobivali skoraj ves čas, leta 1885 pa so v Kavadarcih ustanovili pri večjo vinarno Tikveš, ki je uspešno delovala dobrih trideset let, potem pa je tudi v Makedoniji udarila trtna uš (Phyloxera) in uničila vse vinograde. Šele po dvajsetih letih so spet začeli vzgajati nove sorte in jih saditi po vsej deželi. Je pa ta vinarna zdaj največja v Makedoniji, saj ima kar 2.000 ha vinogradov, večinoma v dolini reke Vardar, ki je ena izmed najboljših leg te dežele. Ker so zelo uspešni izvozniki (na tuje prodajo okrog 30 milijonov litrov vina) in pametni ekonomisti, veliko investirajo v makedonsko vinsko zgodbo, ki se nadaljuje tudi v tujini. Pred kratkim so kupili posestvo v Franciji, v dolini reke Rhone (Côtes de Rhône), z imenom Château de Gourdon, kjer pridelujejo množico različnih sort grozdja, kot so recimo beli grenache, viognier, črni grenache, syrah, in carignan. Sodelovanje s Francozi jih pomaga tudi pri vzgoji domačih vin, saj je francosko znanje v dolini reke Vardar zelo dobrodošlo. 

Spoznavanje vina vranec

Slovenski pivci sicer zelo dobro poznamo vranac iz črnogorske kleti Plantaže, ki je že desetletja na našem trgu in ponuja zelo spodobno kakovost za zmeren denar. Čeprav je ta klet med največjimi proizvajalci iz nekdanje Jugoslavije, lahko povem, da je vranec (Makedonci to sorto imenujejo malce drugače) prva „avtohtona“ rdeča sorta iz Makedonije. Po primerjavi DNK sta tako vranac kot vranec enaki sorti, vendar je le treba vedeti, da je v Makedoniji z njim zasajenih 10.800 ha (v Črni gori 3.600, v BiH 480, na Kosovu 478 ha in v Srbiji 120 ha). Se pravi, da Makedonci glede trditve, da je vranec njihova sorta, odločno vodijo. Gre za zelo bogato rdeče vino z zapeljivimi sadno-marmeladnimi vonjavami s pridihom nežne pikantnosti. Tanini se hitro omehčajo in postanejo slajši. V ustih deluje prijetno in ima zelo dolg pookus. 

V delu Stobijeve kleti z bariki v modri svetlobi

Klasika

Zato se ne gre čuditi, da je njihova krovna organizacija Wines from Macedonia pred dobrim mesecem dni organizirala obiske najbolj vidnih makedonskih vinskih kleti pod skupnim nazivom Vranec. Zasedba novinarjev je bila res pisana – od Američanov, Angležev, Nemcev, Nizozemcev, Slovencev, Hrvatov in še kateri bi se našli. Na koncu pa so pripravili še dva dni masterclassa v skopskem hotelu Hilton; enega je zelo strokovno vodila naša prijateljica Caroline Gilby, MW. In – resnici na ljubo – so bili vranci v vseh kleteh najboljša vina! Vedeti moramo, da imajo makedonska vina zaradi izjemne vročine in neselekcioniranih leg izjemno visoke stopnje alkohola. Če se pri nas to konča pri 14,5 %, se pri makedonskih vinih to šele začne in te stopnje gredo tudi do 18 % (katere naravne kvasovke preživijo v takšnem okolju?) in več. Po drugi strani pa je prav to tudi redek prodajni potencial v državah, ki cenijo visoke alkohole, kamor prodajo večino svojih vin. 

Stobi 

Stobi je poleg Tikveša in nekaterih njihovih vin najboljši izbor in vinarna, katere vina bi rad imel v svoji zbirki vsak ljubitelj vin. Slaba tri desetletja stara vinarna je verjetno najbolj sodobna, podobno kot druge pa ima velik nabor raznih vinskih sort, ki pokrivajo celo Evropo in deloma Malo Azijo (gruzinski rkatsiteli). Vendar tukaj to ni težava, saj letno napolnijo 4,5 milijona steklenic predvsem rdečega vina, ki ga tudi uspešno izvažajo, tudi v Slovenijo.

Brez dobrih jedi ne gre

Odlične zelenjavne dobrote

Tudi ime Stobi ni iz trte izvito, saj je pomen imena v jezikih starih ljudstev, ki so naseljevala Makedonijo pred Grki, večplasten – od grobnice, posebnega svetišča in kraja s posebnimi valovanji. Konec koncev se tudi rimski amfiteater, katerega ruševine lahko še danes vidimo v Makedoniji, imenuje Stobi. 

Velika vinarna, kjer uspešno gostijo poroke, obletnice in bankete, daje kruh več kot dvesto delavcem, ki so zelo ponosni, da delajo tam. Vrhunec njihove kakovosti predstavljajo štiri polnitve, ki zorijo v hrastovih sodih: chardonnay (bogato in polno vino s karamelnimi in vaniljevimi vonjavami in dolgim pookusom), syrah barrique (mogočni sadni vonji, vendar brez tipičnih sortnih pikantnih arom, z nežnimi tanini), merlot barrique (tipična sadnost črnih gozdnih sadežev in sliv z dodatkom prefinjenega dima. Tanini so tudi tukaj že ublaženi, vino pa je ekstraktno in pitno). Aminta je zvrst cabernet sauvignona, merlota in vranca ter elegantno prikazuje odlike vseh treh sort. Vranec Veritas pa je na vrhu teh selekcij. Gre za plodove izbranih vinogradov, ki jih v vinarni še posebej pazljivo obdelujejo. Samo najboljši grozdi ustvarjajo to vinsko umetnino, ki očara z mineralno-zeliščno noto v ozadju prefinjene sadnosti. Seveda imajo še vrsto drugih vin, od katerih bi izpostavil svežo in zelo pitno smederevko, sicer srbsko avtohtono belo sorto, ki navdušuje z lahkotnostjo in svežino.

Vinogradi na mivki

Vina Popov

Izbrani preostali

V Makedoniji trenutno deluje kar 84 vinarn, od katerih so nekatere res v embrionalnem stanju, nekaj pa je vzornih, kot je recimo Chateau Kamnik. Gre za mlado (2004), a butično vinarno na obrobju Skopja, ki je last glavnega investitorja Ikija Malinovskega. Možakar je na griču z dominantnim pogledom na Skopje postavil pravi grad, ki v svojih nedrjih skriva klet za produkcijo in hrambo 150.000 steklenic in vrhunsko degustacijsko sobo. Verjetno so to od vseh makedonskih vin najbolj mogočna in nabita; še posebej Ten Barrels Syrah in Ten Barrels Cabernet Sauvignon. Njihova vina dosegajo tudi najvišje cene od vseh makedonskih, naprodaj pa so tudi pri nas. Na začetku posestva pa je tudi izbrana restavracija, kjer strežejo v glavnem divjačinske jedi. Enologinja Sandra Georgijevska se z vini pogovarja kot z otroki in radi verjamemo, da so vina zaradi specifične energije tako posebna.

Chateau Kamnik

Chateau Kamnik – degustacijska soba

Izbrani sod za vranec z nekaterimi podpisi obiskovalcev, vključno z Dolce Vito!

Ilija Malinkovski, lastnik in ustanovitelj kleti Chateau Kamnik

Alexandar, prvo vino vinarne Bovin je eno izmed najbolj značilnih v Makedoniji. Gre za zvrst merlota, cabernet sauvignona in vranca, ki ima prav vse, kar potrebuje veliko vino, s poudarkom na visokih alkoholih. Pri obisku te kleti vas bodo do konca zapeljali v njihovi odlični restavraciji, kjer strežejo tipične makedonske jedi. 

Ena izmed najbolj evropskih vin ponujajo v vinarni Ezimit, ki je v glavnem izvozno usmerjena (kar 70 % vin gre v izvoz), cene pa so – tako kot povsod po tej deželi – hudo ugodne!

Kakorkoli – Makedonija postaja prava vinska dežela in če z lahkoto prenašate višje alkoholne stopnje, je to pravo prizorišče za vaš naslednji vinski obisk.

Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen