Z veseljem sem se odzval povabilu na doživetje prvega penečega vina na svetu, pridelanega v popolni temi.
V povsem temnem prostoru kleti Radgonske gorice sem lahko okusil ne samo penino Untouched by light, ampak tudi razliko z »običajno« pridelano Zlato Radgonsko penino. Ampak pojdimo lepo po vrsti.
Splošno znano je, da izpostavljenost vina dnevni ali umetni svetlobi negativno vpliva tako na njegovo barvo, vonj, kot okus.
Zato so v Kleti Radgonske gorice prišli na idejo, da celoten proces pridelave penine opravijo v popolni temi. Svojo najboljšo lego chardonnaya so virtualno razdelili na dva dela. Iz ene polovice potrgajo grozdje v normalnih razmerah, ob dnevi svetlobi za svojo Zlato Radgonsko penino. Drugo polovico chardonnaya pa potrgajo ponoči, s posebnimi očali za nočni vid v popolni temi, ko ni lune. To grozdje je nato osnova za prav posebno penino, ki je tudi blagovna znamka pod imenom Untouched by light. Vino nato zori v temnih prostorih kleti brez vsakega dotika svetlobe. Tako pri stresanju – rotiranju steklenic, kot nato pri pakiranju, so uporabljena že omenjena očala za nočni vid, saj se celoten proces dogaja v popolni temi. Penina je napolnjena v prav posebne 99.8 % črne steklenice, ki jih dobavljajo iz Nemčije. Na koncu je steklenica zapakirana v črno folijo, kjer zopet v popolni temi čaka na kupca. Untouched by light je, kot sem že omenil, pridelana iz chardonaya.
Gre za klasično, šampanjsko metodo s sekundarnim, triletnim zorenjem na kvasovkah v sami steklenici. Ker je celoten proces izveden v popolni temi, se tudi uživanje te posebne penine priporoča v temnem prostoru.
In ravno to doživetje v popolni temi sem lahko tudi sam občutil in predvsem okusil. Nisem pa v kleti Radgonskih goric okušal zgolj penine Untouched by light, ampak sem imel edinstveno priložnost, da sem lahko vonjal in okušal razliko proti Zlati Radgonski penini, ki je bila pridelano klasično, iz grozdja istega vinograda, potrganega ob dnevni svetlobi. Se pravi, da sem hkrati iz dveh kozarcev okušal, ali z deli v popolni temi res kaj pridobijo, ali gre zgolj za marketinški trik. Sicer v osnovi obe zelo sveži, sočni, citrusni. Najprej razlike med obema peninama nisem okusil, priznam. Nato je pa z vsako minuto v kozarcu prihajalo do večje razlike. Bolj sta vini dihali, bili deležni zraka, do večje razlike je prihajalo. V penini Untouched by light se je mnogo bolj izražal čisti karakter chardonnaya, tisti fascinanten blanc de blancs. Bila je bolj fokusirana, precizna od svoje »navadne sestre«, zato je dajala občutek, da je bolj suha, čeprav imata obe enak ostanek sladkorja. Vsekakor je bolj prefinjena, profilirana, potrebno jo je ujeti v samem žarišču, v točki, kjer žari njen laser. Zato jo bodo mnogo bolj cenili izkušenejši, klasična pa je bližje »navadnim« in občasnim pivcem, saj je lažje razumljiva.
Vsekakor so dosegli namen, nazorno sem lahko občutil razlike, ki jih daje pridelava v odsotnosti svetlobe.
Na koncu ostaja zgolj vprašanje, ali gre za razlike vredne 100 evrov, kot je cena steklenice? Težko. Ko pa imamo v mislih celoten proces dela, zgodbo, doživetje… pa cena že dobi večji smisel in razmislek o nakupu.
Nenazadnje pa, kaj sploh šteje v življenju?
Štejejo trenutki, doživetja, da s svojimi bližnjimi spijemo kozarec dobrega in v primeru Untouched by light zelo posebnega in edinstvenega vina na svetu.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
