Naslov: Markišavci 4, Markišavci
Splet: www.kodila.si
Telefon: 02 522 36 00
Odprto: vsak dan od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 21. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih
Blagovna znamka Kodila oz. njihov šef Janko Kodila sta neke vrste zaščitni znamki velikega dela Prekmurja.
Janko (Janez) je s svojim aktivističnim delom naredil blagovno znamko Diši po Prekmurju, na evropski ravni je zaščitil prekmursko šunko in prekmursko gibanico, botruje raznim gastronomskim prireditvam po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem navdušuje prav vse.
Doma, v Markišavcih, ima mesno-predelovalni obrat, v katerem kreira mnoge mesne butične poslastice, zdaj pa je temu dodal še piko na i – gostilno.
Glede na njegovo delovanje tukaj ni prostora za vegetarijance – tukaj kraljuje meso v vseh oblikah.
Janko Kodila in Daniel Sukič
Ker je Kodila perfekcionist, se na krožnikih gostilne, z imenom iz lepe besedne igre (Meet Eat Meat), v prvem nadstropju, nad trgovino in predelavo, posveča mesnim poslasticam. Začetek je klasika, vendar slastna.
Tradicionalni hladni krožnik, ki vsebuje prekmursko šunko, kuhano šunko, salamo z bučnimi semeni (da ne pozabimo, da smo v Prekmurju), pašteta z bučnimi semeni, ocvirki, zaseko in sveže naribanim hrenom je bil tradicionalno odličen.
Meet eat Meat.
Še bolj slasten pa je bil krožnik iz derivatov mangalice, sicer posebne pasme madžarske svinje, ki pa ima superiorno meso, ki navdušuje. Precizno mehak in v ustih topeči se pršut, nežne rezine superiorne zarebrnice, sočno salamo, belo slastno lardo slanino na krekerjih iz ajde in ješprena, ki je v tej kombinaciji postregla z edinstveno sprego nežne polne in slastne maščobe ter hrustljavosti.
Hladne posebnosti iz mangalice.
Jedilni list je kljub mesni enoznačnosti dovolj pester, da vsak najde kaj za sebe.
Poleg klasičnih prekmurskih mesnih dobrot imajo na sporedu še množico suho zorenih biftkov, ramsteakov in drugih delov govedine pod angleškimi imeni, ki so v zadnjih časih hudo moderna, čeprav večina – tako gastronomi kot jedci – ne vedo dobro, kaj to pomeni.
Je pa fancy!
In seveda – tudi kulinarični okužbi pod imenom „burger“ se Kodila žal ni mogel izogniti.
Naše omizje je padlo na jedi, ki temeljijo na mangalici. Tej posebni madžarski pasmi pujsov (v zadnjih letih jih precej gojijo tudi pri nas; posebej v Prekmurju), ki so od daleč videti kot ovce zaradi kožuhov, v katere so odeti, meso pa vsebuje več maščobe, ki pa je dietetične narave in hudo slastna.
Tudi meso samo je bolj marmorirano od drugih pasm pujsov in zaradi tega bolj mehko in greha vredno.
Že navadni zrezek v omaki s pečeno zelenjavo je osvojil, še bolj pa je navdušila pečena vratovina, ki pa je (vsaj za zgoraj podpisanega) tako ali tako najboljši del svinjine.
Svinjska ribica s pečeno zelenjavo.
Sladki fižol kot priloga.
Sočna mehkoba je navduševala, slabo voljo pa je povzročila zelenjava, ki je bila nehumano preslana. Zato pa je navdušil sladki fižol v omaki z drobljenimi ocvirki kot priloga.
Prav tako so v kuhinji presolili solate (!) in jih naredili za neužitne. Bograč je bil odlična klasika in je bil rahlo pekoč, kot bograč mora biti.
Prekmurci so v zadnjih letih popustili svoji zgodbi o pikantnosti in v večini primerov strežejo te jedi, ki so bolj podobne golažem.
Prekmurska gibanica v porciji, ki jo poje tudi bolj sita oseba.
Sladic je več, mi pa smo se zapičili v prekmurske gibanice, za katere so obljubljali, da ne bodo prevelike in pretežke.
Obljubo so držali in vsakemu so naklonili res majhno kocko te izvrstne in sočne posebnosti, ki je povsem korektno potolažila naše želje za sladkorji. Bile so super!
Glavni kuhar je Slovenec kanadskih korenin Daniel Sukič, ki se je preselil v Slovenijo (ljubezen, kaj bi drugega).
V restavraciji se odlično znajde (ni on presoljeval jedi) in razume Kodilovo poslanstvo.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
