Kje raste: Sudan, Kolumbija, Salvador
Rastlina: zmerno odporna na škodljivce; srednji do nizek donos; zrna so srednje velika in podolgovata;
Kakovost: 5/5
Aromatika: travnate, rastlinske arome (mokra metoda); cvetlične arome, kardamom (suha metoda);
Sudan Rume velja za izredno redkost med kavami z geografskim poreklom.
Sorto so šele leta 1940 odkrili v gozdovih gora Marsabit na planoti Boma, na jugovzhodu Sudana. Park Boma leži tik ob meji z Etiopijo, kjer kavovci Arabike še vedno rastejo povsem divje.
Sudan Rume ali RS-510, kot je sorta uradno označena, sodi v t.i. heirloom (dediščina) ali “divje” sorte, ki se večinoma uporabljajo kot zaloga kakovostnih genov za nove hibridne sorte kot so npr. Batian, Centroamericano in Ruiru 11. Znano je, da je Sudan Rume odporna na bolezni kavnih češenj.
Café Granja La Esperanza, Kolumbija
Prvo kmetijo Potosi sta leta 1930 kupila Israel Correa in Carmen Rosa Vega. Blanca Ligia Correa je bila ena od njunih 14 otrok. Po poroki z Juanom Antoniom Herrero je leta 1945 prevzela kmetijo. Juan Antonio se je takrat odločil, da bo na posestvu posadil tri različne kavne sorte: rumeni in rdeči Burbona ter Caturro.
Z ženo Blanco sta na posestvu ob pomanjkanju delovne sile v delo vključila tudi svoje otroke. Dva od enajstih otrok, Rigoberto in Luis, sta za pridelavo in predelavo kave pokazala posebno zanimanje. Rigoberto posestva vodi še danes.
Novo obdobje se je začelo s sajenjem Geishe, ki so se ji kasneje pridružile še Mokka, Pacamara, Sidra, Laurina in Sudan Rume. Prav slednja je bila (naravno obdelana) v letu 2019 izbrana za eno izmed treh najboljših kav na svetu.
Café Granja La Esperanza sestavlja pet posestev:
Cerro Azul, Las Margaritas, La Esperanza, Potosi in Hawaii. Cerro Azul in La Esperanza sta v občini Trujillo, Las Margaritas in Potosi v Caicedoniji, Havaji pa v Sasaimi, Cundinamarca.
Na posestvu Cerro Azul (modra gora) gojijo samo sorto Geisha, saj je zanjo mikroklima tam idealna. Posestvo dje ime dobilo zato, ker se je Don Rigobertu gora, ki jo je videl iz svoje hiše, zaradi megle, ki je obkrožala njen vrh, zdela modra in bela.
Procesi obdelave kavnih češenj
Kavovce gojijo na višini 1.700 do 2.000 m n.m.v., pri temperaturi med 15 °C in 21 °C, z 85 % do 90 % vlago.
Poleg osnovnih metod (mokra, naravna in medena), uporabljajo še nekaj izpeljank:
Natural XO – ime ima zaradi podobnosti z okusi 10 let starega konjaka. Češnje 30 ur fermentirajo v rezervoarjih z nadzorovano temperaturo, kar ustvari izrazite note sladkega korena.
Naravni 3 zmaji – tako so postopek imenovali zaradi mehanskih sušilnikov (silosov), ki jih uporabljajo kot del procesa sušenja te kave. Sušilniki izgledajo kot zmaji, ki dihajo ogenj.
Naravna svetloba – ta postopek uporabljajo pri sortah Colombia in Caturra s kmetije Potosi.
Besedilo: Katja Groleger