Naslov: Via Liguria 252, Godia – Udine (Italija)
Splet: www.agliamici.it
Telefon: +39 042 565 411
Odprto: sreda od 19.15 do 23.30; četrtek, petek in sobota od 12.15 do 16. in od 19.15 do 23.30, ponedeljek in torek zaprto
Agli Amici (Pri prijateljih) je najboljša restavracija v Furlaniji in se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama.
Vodita jo brat in sestra, Emanuele in Michela Scarello, chef in sommelierka. Že od vsega začetka, ko sta v devetdesetih letih prevzela družinsko gostilno, ustanovljeno leta 1887, sta bila velika zagovornika lokalnih sestavin (med drugim tudi slavnega krompirja iz okolice Godie), potem pa sta to nadaljevala še bolj intenzivno in lokalno.
Veliko ponudbe je iz morja, saj so bile Udine z okolico del Beneške republike na kopnem.
Glavni del njihove posebnosti pa so Emanuelove nadgradnje, ki so – milo rečene – čudovite.
V skladu z načinom delovanja najboljših restavracij sta si tudi Emanuele in Michela omislila podružnico v Rovinju, v sklopu najboljšega hotela Grand Park, ki leži na obali, in je takoj dobila eno Michelinovo zvezdico.
Že pozdravi iz kuhinje so bili nadzvočni, še najbolj pa nas je impresioniral kozarček »kompota« iz krompirjevih olupkov, saj ima Godia krompirja vseh sort ogromno.
Napitek je bil sicer krompirjasto grenak, a zelo okusen.
Torej – tisti, ki iščete trajnostni pristop – Agli Amici vam ga ponudijo že v uvodu.
Prvi resni krožnik je vseboval nekaj koščkov jastoga s svežimi divjimi zelišči in špargljevo kremo. Kratko in jedrnato ter vrhunsko!
Naslednji krožnik je bil bolj v veganskih vodah, kar je sedaj izjemno popularno. Gosta omaka iz sončničnih semen ob dotiku omake iz sezama in regratovega kisa. Kakorkoli – če bi bile vse veganske jedi tako okusne, se takoj vpišem med njih. Pa žal niso.
Po dolgem prerezani beli šparglji, polnjeni s koščki malih rib in fermentiranim pehtranom so bili prava mala perverzija, kajti sočni okusi so kar špricali po ustih!
Čeprav je bil opis jedi le »zelenjavna sestavljanka«, je bila vsebina precej več.
Jed je temeljila na različnih teksturah, ki jih je jedec ob vsakem grižljaju dobil v usta in so bile hudo različne.
Kremaste, hrustljave, sočne, zeliščne in predvsem – skladne do najmanjšega mikrona.
Krožnik superlativov!
Tam narejeni lingvini (vrsta testenin) z listi kaper in limone in semeni kaper so bili izlet v elegantno kislo grenkobo, ki pa se je na pookusu spremenila v dolgi, sladkasti fenomen.
File nam neznane modre ribe je bil spečen na belem maslu z dodatkom alg in oljkami, kar je privedlo do mehkega in deloma pikantno-grenkega okusa, ki je tudi navduševal.
Ko smo na mizo dobili sladoled iz morske trave, meringo iz alg in divjimi zelišči, ki so jih prelili z juho iz kislice, smo onemeli.
Toliko dodelanih in skladnih okusov skupaj še nismo doživeli in lahko smo samo nemo ploskali.
Podobno je bilo pri naslednjem hodu, kjer so dobre stare, tradicionalne njoke iz godijevskega krompirja ob maslu in žajblju nadgradili s fermentirano rdečo peso in jabolčnim sirupom. Kombinatorika tega krožnika razkriva globine raziskovanja Emanuela Scarella, ki ga bodo v enem letu pripeljale do tretje zvezdice.
Tudi naslednja jed, svinjska rižota, prelita s kefirjem (?!), je bila velika mojstrovina in balzam za brbončice, da so jo enostavno poimenovali: šparglji, divje začimbe in kaviar.
Iz špargljev so naredili maso, jo na tanko karamelizirali in dodali zelišča ter postavili na črno lečo in obdali z lososovimi ikrami. Noro!
Glavna jed je bil dolgo časa mariniran in deloma fermentiran kos govedine iz sous-vida, ki je bila kuhana do mehkega in obdana s tremi vrstami krompirjevega pireja iz Godie.
Jasno, dobili smo še vsak po tri sladice in izobesili belo zastavo.
Obisk gostilne Agli Amici je obvezen obisk za vse dobrojedce in raziskovalce okusov.
Je tudi cenovno precej bolj ugodna od naših konkurentov s takšnimi odličji.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen