Naslov: Obala maršala Tita 15, Poreč – Hrvaška
Splet: www.valamar.com/hr/porec/restaurant-spinnaker
Telefon: + 385 (0)52 400 804
Odprto: vsak dan od 12. do 24. ure, nikoli zaprto
Naši južni sosedi so v zadnjem desetletju prodali veliko turističnih kapacitet oz. so jih umno nadgradili in temu primerno žanjejo – kot okoliščine dopuščajo. V sodelovanju z avstrijskim kapitalom je nastala skupina Valamar, ki ima v lasti precej hotelov po vsej Istri in Dalmaciji in v nekateri skušajo izvesti tudi preboj v prvo gastronomsko ligo. Še posebej se v to smer trudijo v Poreču, kjer ob hotelu Spinnaker v starem delu mesta (avto bo treba pustiti kar precej stran) deluje restavracija enakega imena.
Že sam pogled na vinsko karto, ki je res zelo ekskluzivna, daje vedeti, da se tukaj ne hecajo. In res – že pozdravi iz kuhinje (hrustljavi črni kruh, polnjen s hobotnico, jabolki in krompirjevo peno ter piškotek s sardonovo kremo) namigujejo zelo posebno in ekskluzivno zgodbo. Tunova potrebuševina, nežno pečena v ovoju iz oglja v kombinaciji z rdečo peso in zelišči v obliki kremic je navdušila po eni strani s svežino in hrustljavostjo, po drugi pa s krepko eleganco lepe tune. Presenetili so nas s svojo izvedbo gazpacha, ki je bil ravno prav pikanten, nasproti pa mu je stal pečen (!) košček lubenice. Ne samo, da Spinnaker in njihova sommeliera Ivan in Zoran odlično izbirata vina za k jedem, tu so šli še korak dlje – k vsaki jedi priporočijo tudi ustrezno oljčno olje, ki se res prileže in kombinaciji jedi in vina doda ravno tisti povezovalni element, ki ga jed potrebuje. In nekaj kapljic ustreznega Chiavalonovega olja je to jed naredilo za zares impresivno!
Sledil je oparjen raviol, polnjen s tofujem in dehidriranim paradižnikom v omaki iz bučk in istrskega kravjega sira. Vmesna priloga je bil pečen ohrovt, ki je dodal ravno pravšnjo mero grenkobe kot nasprotni okus raviolu, a v kombinaciji z drugim oljčnim oljem in filejem nežno dimljene bele ribe je jed prav zasijala.
Glavna jed je bila seveda ribja – hama. Gre za svoje čase precej razširjeno ribo, podobno brancinu z juga Jadrana. Ima zelo okusno meso in pečena na žaru je odlična! Spremljava je bila krema iz jastoga, pečen krompir in pečen brokoli. Ivan je seveda jed prelil z novim oljčnim oljem in spet smo ob kozarcu odličnega vina, zadovoljno ploskali.
Sladice so razdelili na dva dela – predsladica je temeljila na svežih malinah in malinovem sladoledu – za osvežitev, glavna sladica pa je bila velika mojstrovina – obroč bele čokolade v stilu meringe, polnjen s kokosovo kremo, mangov sladoled, ananasova marmelada in kokosov hrustljavček. To so podprli z lepim momjanskim muškatom, ki je več kot dostojno zaokrožil odličen obrok. Ni kaj – Istrani so vsekakor zelo močni igralci na temo kulinarike in vin!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen