Hrvaška, predvsem Istra je center odličnih restavracij pri naših južnih sosedih.
Zahodni del je poln takšnih, pa tudi vzhodni, kvarnerski ne zaostaja. Opatija z okolico je pravo leglo odličnosti in nekaj tega je pljusknilo tudi na bližnje, kvarnerske otoke.
Če sem bolj natančen – na Krk. Kulinarika na največjem jadranskem otoku je bila doslej klasična – nič posebnega, a korektna. Družina Krnčevoć, ki se je s hotelirstvom pričela ukvarjati pred nekaj desetletji v svojem matičnem kraju Malinska in postavila štirizvezdični hotel Rova je sklenila, da bo gastronomski del posodobila in kuhar Marin Pleše se je izkazal kot odlična izbira.
Mlad, pogumen in idej polni kvarnerčan kreira odlične, precizne in originalne krožnike. Pri tem zelo lepo sodeluje s sommelirjem Markom Škarico, ki je poln izkušenj, saj je tekom dolgoletnega dela v restavracijah, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, pridobil pravo kilometrino.
Sicer pa je bivanje v tem hotelu zelo prijetno, saj imajo plažo ob morju, ki je v sencah oljk, zraven pa je tudi bazen.
Ambient notranje jedilnice je vrhunski in izbran.
Stoli so razkošni, udobni in vrtljivi, tako da se gostom bi treba vedno z njimi vred premikati po tleh. Postrežba je na zelo visokem nivoju, kjer vse skupaj vodi Marko Škarica, ki poskrbi tudi za jedem primerno pijačo.
Kot se vedno dogaja v takšnih restavracijah, smo začeli s pozdravi iz kuhinje. V tem primeru je bil velika atrakcija ocvrti morski pes, ki so ga nekaj dni marinirali v posebnem soku, da jed ni imela grenkega priokusa, drugi višek pa je bil raviol iz morske trave in tatarskim iz teletine. Japonsko – piemontska kombinacija, ki pa je v ustih naredila veliki skok onkraj Jadrana.
Solato iz hobotnice strežejo v milijon gostilnah, toda njihova verzija je drugačna – mehkužec je počasi kuhan v sous-vidu, položen na kremo iz peteršilja in kisli daikon (bela redkvica milejšega okusa).
Velika harmonija v ustih je bila nenadkriljiva!
Sledili so divji šparglji (tam smo bili v času sezone teh posebnih zelenjav) na grahovem tatarju, hrustljavem kruhu in dimljenimi rumenjaki.
Odličen okus, ki je pravi umami!
Kvarnerski zaliv je dom najboljših škampov na svetu, saj so slajši (zaradi množice izvirov sladke vode na dnu) in prava kvarnerska gostilna jih mora imeti. Rova jih streže v kombinaciji s tam narejenimi njoki iz pečenega krompirja in rahlo okisano kolerabo.
Preprosto, domače in izjemno okusno!
Tudi kombinacija jedi s preprostim nazivom Riba in blitva je bila spektakularna – riba je bila file ugorja, pokuhana v omaki pil-pil (česen z nežnim dodatkom čilija) in seveda kuhano blitvo, ki je vse okuse lepo zaokrožila. Nekaj podobnega dela legendarni Bask Mugaritz.
Spet – briljantno!
Pod nazivom Jagnjetina se skriva meso jagnječje krače, ki je svoj nastop na krožnikih dočakala po nekaj urah kuhanja v sous-vidu, ki je svoje mesto dobila na pireju iz pastinjaka v kombinaciji z nežno kuhanim zeljem. Tudi ta jed je bila mehka, sočna in ravno prav začinjena, da je bil kozarec izvrstnega vina lepo tekoče nadaljevanje.
Po sorbetu pa je navdušila nežna tortica s svežo skuto in hrustajočim mlekom. Čeprav smo imeli sedem jedi, nismo bili preveč siti in vsega je bilo ravno prav.
Še enkrat – odlično!!!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen