Naslov: Rova 28, Malinska, Hrvaška
Hrvaška, predvsem Istra je center odličnih restavracij pri naših južnih sosedih.
Zahodni del je poln takšnih, pa tudi vzhodni, kvarnerski ne zaostaja. Opatija z okolico je pravo leglo odličnosti in nekaj tega je pljusknilo tudi na bližnje, kvarnerske otoke.
Če sem bolj natančen – na Krk. Kulinarika na največjem jadranskem otoku je bila doslej klasična – nič posebnega, a korektna. Družina Krnčević, ki se je s hotelirstvom pričela ukvarjati pred nekaj desetletji v svojem matičnem kraju Malinska in postavila štirizvezdični hotel Rova je sklenila, da bo gastronomski del posodobila in kuhar Marin Plešo se je izkazal kot odlična izbira. Mlad, pogumen in idej polni Kvarnerčan kreira odlične, precizne in originalne krožnike. Pri tem zelo lepo sodeluje s hišnim sommelirjem Petrom Krnčevičem, ki je poln izkušenj.
Sicer pa je bivanje v tem hotelu zelo prijetno, saj imajo plažo ob morju, ki je v sencah oljk, zraven pa je tudi bazen.
Ambient notranje jedilnice je vrhunski in izbran. Stoli so razkošni, udobni in vrtljivi, tako da se gostom ni treba vedno z njimi vred premikati po tleh. Postrežba je na zelo visokem nivoju, kjer vse skupaj vodi Petar Krnčević, ki poskrbi tudi za jedem primerno pijačo.
Kot se vedno dogaja v takšnih restavracijah, smo začeli s pozdravi iz kuhinje. V tem primeru je bil velika atrakcija ocvrti morski pes, ki so ga nekaj dni marinirali v posebnem soku, da jed ni imela grenkega priokusa, drugi višek pa je bil raviol iz morske trave in tatarskim iz teletine. Japonsko – piemontska kombinacija, ki pa je v ustih naredila veliki skok onkraj Jadrana.
Solato iz hobotnice strežejo v milijon gostilnah, toda njihova verzija je drugačna – mehkužec je počasi kuhan v sous-vidu, položen na kremo iz peteršilja in kisli daikon (bela redkvica milejšega okusa). Velika harmonija v ustih je bila nenadkriljiva!
Po sorbetu pa je navdušila nežna tortica s svežo skuto in hrustajočim mlekom. Čeprav smo imeli tri jedi, nismo bili preveč siti in vsega je bilo ravno prav. Še enkrat – odlično!!!
Dagnje so postavili iz lupine, jih marinirali in v bučno juho dodali kuhane pinjole ter jih začinili iz oljem iz peteršilja. Čeprav zveni dokaj komplicirano, je bil okus popoln umami in jed je navdušila!
Sledile so šurlice – tipične lokalne ročno narejene testenine s koščki junječje zarebernice, ki jih je Plešo prelil s holandsko omako (narejeno iz koruze), kar je dalo jedi prelep sladkasti pookus. Super!
Šurlice z jagnječjo zarebernico in holandsko omako.
In ker smo bili tik ob morskih obali, je glavno jed označil file brancina na grahovem pireju z omako iz ribjih kosti in slanih inčunov in pečenega stročjega fižola in prelivom iz bezgovih cvetov. Riba sama je bila briljantna – koža zapeljivo hrustajoča, notranjost zapeljivo mehka. Zelenjavna podlaga se je gibala v pol – sladkih vodah, bezgova omaka pa je vse to lepo zaokrožila.
Brancinov file na grahovem pireju.
Za konec pa še tartufarski udarec, ker je zdaj ravno konec sezone belih gomoljik: sous-vide iz telečjega pljučnega dela v koncentrirani telečji omaki z velikodušno naribanimi belimi tartufi! Vrhunsko!
Telečji sous – vide z belimi tartufi.
In za konec – za tolažbo še „belo kafe“ (Bela kava) – sladoled iz kislega kruha s prelivom „divke“ (starega jugoslovanskega kavnega nadomestka) kot zabaionne in gela sladkega vina. Mojstrsko, ne presladko in slastno uživaško!
Belo kafe.
Aja – restavracije Vile Roce je trenutno edina na Krku, ki ima Michelinovo priporočilo. Obisk vsekakor toplo priporočam!
Vino tedna – Benvenutti – Santa Elisabetta 2020
Vino tedna.
Družina Benvenutti je ena najbolj uspešnih in vidnih v hrvaški Istri. Na njihovem prestižnem vinogradu Santa Elisabetta raste 100% rasni teran, ki v posebnih letnikih daje odlične pridelke. Pozabite agresivne kisline in tanine, tole je super-vino z omamnimi vonjavami in slastnim okusom, ki se razteza od čistih arom svežega sadja do brutalno nežnih sladkastih in žametnih not na pookusu. Okvirna vena je okrog 50 € za steklenico.
