Vsi zelo dobro vemo, da je trenutno v Sloveniji velika kriza pri formiranju kuharskih in natakarskih ekip v raznih gostilnah ter restavracijah in tudi hoteli niso izjema. Ko je sicer priznani hotel Marita pred dobrim letom dobil nove lastnike, se je spremenilo tudi ime, fasada, notranjost in seveda tudi kulinarika. Na tem področju so se kar precej pogajali z raznimi mojstri, potem pa so ugotovili, da bo treba mojstra kuhalnice iskati onkraj meja naše države. Niso šli zgolj v Italijo, šli so do Avstralije, od koder prihaja njihov svojevrstni chef Luke Peat.
Luke Peat, avstralski chef iz Portoroža – šepetalec testeninam.
Poleg tipične avstralske globalnosti in pripadnosti ne zgolj eni kulinarični kulturi, pa je Peat svoje srce pustil v Italiji, in to v vsej. No, vsekakor tam, kjer delajo dobro pašto, kajti možakar je mojster pašt! Seveda vse naredi sam in menda se s temi izdelki tudi pogovarja! In ko boste tam jedli degustacijski meni, bodo vse jedi v znamenju pašt. Od pozdrava iz kuhinje, ki je v obliki tipičnih sicilijanskih prigrizkov, imenovanih arancini – do glavnih jedi.
Posebne vrste arancini kot pozdrav iz kuhinje.
Arancini so na Siciliji ocvrte kroglice z različnimi riževimi polnjenji in so ena izmed najbolj popularnih »street food« jedi. Luke je namesto riža tukaj polnjenje naredil s kratkimi upognjenimi špageti, imenovanimi chiffieri rigati, v omaki iz štirih različnih sirov. Jed je bolj poznana kot mac’n’ chilli. Okus je bil preprost, direkten in predvsem – zelo všečen in okusen.
Pravo izkušnjo avstralskega dojemanja jedi pa smo doživeli pri prvem krožniku, ki je bil mešanica italijanske kuhinje z azijskim dodatkom. Jed je na videz od zunaj videti kot nekak kitajski ali vietnamski pomladanski zavitek, polnjenje pa je identično lazanji. Na sredini pa je kraljevala oranžno rdečkasta sriracha majoneza; azijska vrsta majoneze, ki je seveda pikantna. Okus jedi je bil originalen, hrustljav, skladen in na trenutke prijetno pikanten.
Hrustljava carbonara po Lukovo.
Če smo pri testeninah, seveda ne moremo brez carbonare, ene od najbolj okusnih vrst. Lukova verzija je spet drugačna, saj je osnovna omaka, ki je sestavljena iz jajčnih rumenjakov in sirove smetane bolj tekoča kot po navadi, slanina, ki po navadi daje okus, pa je v tej obliki prej podobna ocvirkom, ki lepo hrustajo. Prav s tem elementom pa je prijeten okus carbonare še bolj večplasten in jedcu v veselje. Jed je bila mlačna, saj je kuhar menda ni hotel postreči vroče, saj po njegovem nižje temperature to jed naredijo bolj prijetno.
Pravi fuži oz. njihovi evolucijski predhodniki so bili drugačne oblike, kot jih poznamo sedaj. Niso bili tako zaviti, pač pa so bili bolj podobni trikotnim blekom. In ko te prvotne fuže postrežejo z naribanimi belimi tartufi in nežno omako, je veselje v ustih brezmejno. Harmonično in fino, ni kaj.
Lazanja v ovitku iz pomladanskih zavitkov s sriracha (pikantno) majonezo.
Zadnji krožnik – glavna jed so bile spet testenine – tokrat široki rezanci (tagliatelle) z orientalsko omako xo, ki menda prihaja iz Hongkonga. Osnova okusov so sušeni čiliji, feferoni, paprike in paradižniki in je le delno pikantna. Za dodatek okusov je Luke določil narezano hobotnico, ki pa žal ob prijetnem, a dokaj pikantnem spremstvu ni naredila nobenega vtisa na jed.
Tagliatelle s xo omako in hobotnico.
Sladica, sladka vrtnica kot navezava na Portorož je bila zelo povprečna, skupni vtis vsega obeda pa zelo dober in originalen.
Naslov: Obala 89, Portorož
Splet: www.hotel-portorose.si
Telefon: 08 201 04 20
Odprto: petek in sobota od 12. do 22. ure; v nedeljo od 12. do 18. ure, preostale dni zaprto
