Naslov: Umaška ulica 12, Lovrečica – Umag
Splet: www.restaurant-badi.com
Telefon: +386 (0)52 756 293
Odprto: vsak dan od 13. do 24. ure; ob nedeljah od 11. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto
Hrvati – predvsem tisti v Istri – razturajo. Njihova kulinarika hitro raste, množica odličnih chefov je zasedla ključne položaje in izkušeni profesionalci vodijo igro. Tako kot pri številnih drugih, je tudi razvoj odlične restavracije Badi na obronkih Umaga šel z raketnim pogonom. Sicer je to stara restavracija, ki je shodila leta 1986 in že takrat navduševala – z jedmi tistega časa. Pred petimi leti pa sta šla njegova starša v zasluženi pokoj in Ivan, takrat novopečeni sommelier, se je odločil prevzeti restavracijo. Takrat se je začel veliki preobrat, saj je mesto prvega kuharja dobil Aleksandar Grubić, ki je mojster kreativnih idej, ki tvorijo njihove krožnike.
Ivan Badurina, sommelier in vodja restavracije ter kuhar Aleksandar Grubić.
Brez pozdravov iz kuhinje ne gre in že prvi nas je pustil odprtih ust – neke vrste zloženka iz malih škarpin in jajčevcev, polita z mladim sirom je odpirala oči in možgane jedcem. Drugi pozdrav je bila hrustljava krogla, v kateri je bil sočen krompirček, tretji pa se je podal v morje – v obliko slastnih krem in cvrtja.
Prvi pozdrav iz kuhinje – zloženka iz malih škarpin, jajčevcev ter omako iz mladega sira, oljčnega olja in medu.
Tatarec iz škampov in tatarec iz paradižnika omaki iz oljčnega olja.
Sledila sta dva »tatarca«. Prvi je bil logičen in poznan – iz surovih škampovih repkov, drugi del pa iz domačih paradižnikov in bazilike. Oboje se je namakalo v slastnem oljčnem olju z medom. Vrhunsko!
Ker je Grubić pravi mojster, v restavraciji pripravlja tudi svoje testenine in del tega so tagliatelle s sipinim črnilom. Prelije jih s slastno omako, doda surove škampove repke in vse skupaj posuje z zmečkanimi pistacijami. Seveda brez oljčnega olja ne gre in kombinacija je brbončice spravila do vrhunskih užitkov.
Brokolijeva juha z mariniranim brancinom je bil skok v drugačen svet in tudi tej jedi smo vsi pokazali dvignjene palce. Elegantno, fino, slastno in ves kalejdoskop okusov, ki bi ga lahko postavili v predal »umami«!
Testenine iz sipinega črnila s surovimi škampi in zmečkanimi pistacijami.
File brancina na žaru ob kremi iz mladega graha in nežni omaki.
Glavna jed je bila seveda – bela riba. Še enkrat brancin, tokrat v obliki perfektno pečenega fileja, ki je bil znotraj mehko sočen, zunaj pa trdo in zelo okusno zapečen. Prav ta zapečenost je šla lepo skupaj k rahlo sladkasti, a fini omaki iz mladega graha, ki je jed lepo zaokrožila.
Vinska spremljava je bila zunaj serijska, saj je tudi njihova ponudba daleč nad klasičnimi istrskimi malvazijami. Tudi mi smo pili vina tako iz celinske Hrvaške kot iz Istre, kjer nas je popolnoma »ubila« oranžna malvazija vinarstva Ipša, ki so pred skokom v vinske vode bili (in so še) vodilni pridelovalci oljčnih olj. To vino se je lepo podalo tudi k obema sladicama in je lepo končalo presenetljivo večerjo.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
