Bili so najbolj izobražen rock band. Pevec iz Zanzibarja Farouk Bulsara (bolj znan kot Freddie Mercury) je diplomiral na londonski akademiji za oblikovanje. Basist John Deacon je elektroinženir, bobnar Roger Taylor je stomatolog in kitarist Brian May je astrofizik, ki je svojo izobrazbo pred leti kronal z doktoratom. Impresivno, ni kaj.
Še bolj so impresivne številke. Prodali so okrog 200 milijonov albumov. Uspešnica Bohemian Rhapsody je bila najdlje časa na prvem mestu angleške lestvice popularnosti (devet tednov). Plošče se še prodajajo s hitrostjo dobrega milijona vsako leto, čeprav originalna zasedba od Mercuriyjeve smrti (1991) ne deluje več. In seveda – tu je še musical We Will Rock You, ki je posekal vse rekorde obiska v zgodovini londonskih gledališč, uspešno pa ga uprizarjajo v več svetovnih prestolnicah.
Čeprav sem v sivi davnini te revije (pred sedmimi leti) že enkrat objavil zapis o tem albumu, me je na to, ponovno početje, pripravil ogled filma, ki ga trenutno vrtijo po kinematografih – Bohemian Rhapsody.
Gre za odlično biografijo te skupine od začetka do konca – konca Freddieja Mercurya, ki je bil centralna oseba zasedbe, glavni pevec, komponist in ekspresivni showman. Ameriški igralec egipčanskih korenin Rami Malek je kontroverznega zvezdnika izvrstno upodobil, čeprav pravi, da ne zna peti. Prav ta film pa je spet zbudil zanimanje za to skupino, njihovo glasbo in seveda, Freddieja samega. Jasno, ogled filma vam toplo priporočam!

Rami Malek kot Freddie tekom koncerta live Aid.
Vse se je začelo leta 1968, ko sta bobnar Roger Taylor in kitarist Brian May ustanovila skupino Smile, katere velik oboževalec je bil študent Frederick (prej Farouk) Bulsara, ki je v London prišel iz Zanzibarja. Ko so izgubili pevca, ga je nadomestil in priimek spremenil v Mercury. Po dolgotrajnem iskanju basista so rekrutirali mladega Johna Deacona in Queen so bili rojeni. Prva dva albuma (Queen I – 1973 in Queen II – 1974) sta zelo hitro pritegnila pozornost publike in kritike. Tretji album, Sheer Heart Attack (1974) bi jih moral izstreliti v orbito, vendar je kitarist Brian May med snemanjem zbolel za težko zlatenico in komaj preživel. Kljub temu pa so z glasbo, ki je bila mešanica težkega rocka, balad, opere, progresivne glasbe in elementov vaudvilla, ustvarili podobo, ki so jo z dodatnim showom, lučmi in predstavami prikazovali na odrih. Ekstravagantni Mercury je s svojim edinstvenim glasom in odrsko pojavo postal zaščitni znak skupine. Brian May, solo kitarist, pevec in drugi komponist (bivši študent astronomije) , pa je iz svoje doma narejene kitare (Red Special) izvabljal zvok, ki je postal še eden od prepoznavnih elementov njihove glasbe. Kljub temu pa so časi triumfa šele prihajali.
Njihova založba EMI je sklenila, da bo za snemanje novega albuma krepko odvezala mošnjiček in tako je A Night At The Opera postal (takrat) tudi najdražji album. Naslov so fantje pobrali po istoimenskem filmu bratov Marx, katerega so si med snemanji ogledali v bližnjem kinu. Maksimalno so izkoristili takratne tehnične zmožnosti (predvsem glede nasnemavanja vokalnih delov) in počasi izpilili enega najbolj pomembnih albumov v zgodovini rock glasbe do popolnosti.

ena od zgodnjih fotografij njihovih nastopov.
Ploščo otvarja Mercuryeva rokerska skladba Death On Two Legs (Smrt na dveh nogah). Neuradno jo je »posvetil« njihovemu bivšemu managerju Normanu Sheffildu, ki jih je tekom prvih let kariere oropal do zadnjega
Mercury je na nastopih skladbo napovedal z besedami: «To a real motherfucker of gentleman!« Mislim, da prevod ni potreben, še bolj pa situacijo ponazarja besedilo: Kot pijavka si mi izpil kri/prekršil si zakon in pridigaš/ do bolečine si mi zjebal možgane/pobral si mi ves denar in hočeš še… Zveni znano, ni kaj. In še bolj aktualna je zadnja kitica: Govoriš kot pravi tajkun/Vendar si le poln balon/Nihče te ne upošteva. Gnevna rock skladba je presenetila vse, saj Queen nikoli niso bili jezni. Bili so ostri, vendar do neke meje. Očitno so rabili pravi vzrok. No, Sheffiled jih je tožil in pravdo izgubil.

Queen in Adam Lambert
Da pa album ne bi bil preveč uporniški, tej skladbi sledi starinsko obarvana Lazing On The Sunday Afternoon, ki lepo ponazarja dvajseta leta prejšnjega stoletja. Dober hec, vendar okusno narejen. I’m In Love With My Car je izšla kot B stran singla Bohemian Rhapsody in poslušalcem ponudila dobro rock skladbo, ki lepo parodira obsedenost nekaterih ljudi s svojimi avtomobili. Napisal in odpel jo je bobnar Roger Taylor, tretji pevec v skupini odličnih pevcev. You’re my Best Friend je izšla kot druga uspešnica s tega albuma. Napisal jo je basist John Deacon in jo posvetil svoji ženi. Prijetna in lahkotna pop skladba je zasedla vrhove lestvic širom po svetu. ’39 je bil še en hit, ki ga je napisal kitarist Brian May. Gre za akustično skladbo s spevnim refrenom, zanimiva pa je, da tudi te skladbe ni pel Mercury, pač pa avtor sam. Druga stran prične z velikim presenečenjem in za nekatere z najboljšo skladbo skupine sploh: The Prophet Song (Prerokova pesem). Avtor je Brian May in je s 8 minutami in 17 sekundami njihova najdaljša skladba sploh. Besedilo ponazarja njegove sanje med okrevanjem od zlatenice, ki jih ni pozabil (vesoljni potop, konec sveta…) Stilsko bi jo lahko označil za »progresivni rock«, saj je njena zgradba zelo kompleksna; še posebej velik vtis na poslušalca naredijo vokalni kânoni, kakršnih do takrat rock glasba ni poznala. Love Of My Life je lepa ljubezenska pesem, ki jo je Mercury posvetil takratni spremljevalki Mary Austin! Brian May je v skladbi igral harfo.
In potem, seveda – Bohemian Rhapsody, ki jo je tudi napisal hiperaktivni Freddie. Zborovsko petje v sredini je bil v začetku mišljeno kot neke vrste prehod, potem pa so ta del v studiu dodelovali in dodelovali. Na koncu so Mercury, Taylor, May in Deacon posneli 78 vokalnih delov, kar je enako velikemu pevskemu zboru. Zato ni bilo nič čudnega, če so med koncertnimi nastopi v tem trenutku zapustili oder, ga zadimili in spustili playback. To v živo pač ne gre. Video spot za to skladbo je za seboj potegnil še eno revolucijo, saj pravih spotov publika do takrat ni poznala. Pričelo se je video obdobje.

Queen leta 1975. Od leve – Brian May (kitara in vokal), stoji baisist in pevec John Deacon, Roger Taylor (bobni in vokal) in Freddie.
Zaključek je bil v stilu velikih – če je legendarni Jimi Hendrix v električno kitaro spravil ameriško himno, je to naredil Brian May z angleško. Kitarska verzija angleške himne God Save The Queen častno zaključuje enega največjih albumov v zgodovini rock glasbe.
Naslednji album iz leta 1976 je bil logično nadaljevanje. Prav tako je naslovu tudi tokrat botrovala še ena znana burleska bratov Marx, The Day At The Races (Dan na dirkah). Kljub dobremu izboru skladb, odličnemu petju in muziciranju, dobrim kritikam in odlični prodaji žal ni uspel ujeti slavnega predhodnika. Veliki hit Somebody to Love krasi pevski zbor stotih glasov, ki jih je četverica interpretirala. Torej – še več kot Boemska rapsodija.
To je bilo obdobje prve tretjine njihovega ustvarjanja. Po Noči v operi so posneli še deset albumov in na vsakomur so bile najmanj tri do štiri uspešnice. Okrog leta 1980 je Mercury odkrito razglasil svojo spolno usmerjenost, vendar je z Mary Austin prijateljeval do smrti. Ko je leta 1991 umrl, je dobila največji delež njegovega premoženja, vključno z dvorcem v prestižni londonski četrti Kensington. Njegov takratni in tudi poslednji ljubimec, frizer Jim Hutton je dobil dva milijona funtov.

Skupina na videospotu za Bohemian Rhapsody.
Queen so enkrat nastopili v ljubljanski Hali Tivoli. To je bilo leta 1979 v sklopu turneje ob izidu albuma Jazz, kjer so hiti: Fat Bottomed Grils, Bicycle Race in Mustapha.
Koncert je bil nepozaben, jaz pa sem v Halo tivoli odpelajl mojega olčeta, ki je bil fasciniran, na koncu pa je povedal: “Od cerkvenega kongresa leta 1938 na ljubljanskem štadionu nisem videl toliko vzdignjenih rok!“
Ne moremo mimo spektakularnega nastopa na legendarni prireditvi Live Aid leta 1985, kjer so vsi najbolj znani svetovni glasbeniki naredili dobrodelni koncert za lačne otroke v Etiopiji, katerega je spremljalo več milijard gledalcev. Queen so bili eni od tistih, ki smo se jih najbolj zapomnili, in ta del je tudi zelo verno prikazan v prej omenjenem filmu.
Po izidu albuma Live Magic (1987) so prenehali nastopati. Album The Miracle (1989) jih spet prikaže v odlični formi, vendar nastopov, po katerih so tako sloveli, ni več. Po dveletnem premoru navdušijo z odličnim (po mnenju nekaterih tudi najboljšem) albumom Innuendo (Namigovanja; 1991), kar je sovpadalo z govoricami o Freddijevi bolezni. Ko je bila skladba The Show Must Go On (Predstava se mora nadaljevati) na vrhu angleške lestvice, je Mercury obvestil javnost, da boluje za AIDS-om. Umrl je naslednji dan. Člani skupine pa so za njegovo bolezen izvedeli tik pred Live Aidom in o tem nihče ni niti pisnil.

Freddy Mercury je v kraljevski opravi vedno zaključeval nastope skupine.

Roger Taylor, Adam Lambert in Brian May.
Album Made In Heaven (1995) je nekaj posebnega. Dobro polovico materiala je napisal Mercury v svojih zadnjih mesecih življenja. Ob klavirski spremljavi je posnel vse vokalne dele in članom zapustil osnutke aranžmajev, ti pa so glasbo dodelovali kar nekaj let. »Mislim, da bi bil Freddie zadovoljen«, je ob izidu rekel Roger Taylor.
Leto kasneje je z izjavo »Brez Freddieja ni Queenov« skupino zapustil John Deacon, takrat »težak« več kot 100 milijonov dolarjev; čeprav ni bil glavni avtor! May in Taylor sta rekrutirala odličnega pevca Paula Rodgersa (ex Free, Bad Company). Pod imenom Queen + Paul Rodgers so leta 2006 posneli album Cosmos Rocks in dve leti intenzivno nastopali. Leta 2009 so se prijateljsko so se razšli z besedami: «Imeli smo se fajn.«
Pred leti pa so v javnost pricurljale novice, da May in Taylor intenzivno delata na vrsti še neobjavljenih posnetkov – osnutkov skladb, ki so jih niso uporabili pri snemanju Made in Heaven, vendar se več od govoric ni zgodilo.
Potem pa je na ameriški televiziji leta 2009 do takrat popolnoma neznani Adam Lambert v osmi sezoni oddaje American Idol odpel skladbi skupine Queen We Will Rock You in We are the Champions. Seveda je gladko zmagal in Roger Taylor, bobnar skupine Queen, ga je nemudoma kontaktiral. Kmalu se je rodilo sodelovanje in dve leti kasneje so pod imenom Queen and Adam Lambert že bili na razprodani ameriški turneji. Lambert je izvrsten pevec, ki Mercurya odlično interpretira, tako glasovno v vseh višinah kot tudi na odru. Ja, tudi Lambert je gay in očitno je za Mercuryev stil to odločna predizpozicija.
Skupaj so izvedli še dve turneji – leta 2014 in letos. Tisti, ki so videli koncerte in se spominjajo tistih iz časov Mercuryea pravijo,da je razlika komaj omembe vredna. Lambert je tudi uspešen samostojni izvajalec in veliko snema, zaenkrat pa še ni novejših novic, da bi s preostalima članoma legendarne zasedbe šel tudi v studio. Pravijo, da bodo čez nekaj let spet odšli na turnejo.
Besedilo: Martin Medved