Kucha ni samo restavracija. Kucha je filozofija in način življenja. Kucha ni samo zgodba za vegane. Kucha je izumiteljska delavnica zelo samosvojih jedi, ki sledijo enako zgodbo – čim bolj naravno, pristno in čisto. In vegansko, seveda. Z veliko mero duhovitosti in iskrivega humorja. Tega seveda ne dobite na krožnikih, ampak v besedilih – na jedilnem listu pa največ. Je delo inštituta Surf in humanitarne organizacije Food for Life. Se pravi, da ni neka kratkoročna hipsterska zadeva, ki se je naselila v zelo prostorni nekdanji del tiskarne Mladinska knjiga za Bežigradom. Kreatorji Kuche mislijo zares.
Šank – živčni center Kuche
Serđo
Najprej – prostor. Je velik, zelo prostoren in svetel. Z domiselnimi oblikovalskimi potezami so zares ogromno prostornost razdelili v več oddelkov, ki delujejo odprto, pa vseeno ločeno. Za veliko zaveso so glasbeni inštrumenti, ki nakazujejo glasbene večere različnih oblik in vsebin. V sosednjem prostoru so razna igrala (s toboganom vred), ki mislijo tudi na starše z majhnimi otoki.
Tudi natakarjev v klasičnem pomenu besede ni – gost mora stopiti do šanka, tam naročiti jedi in pijače in potem dobi malo utripajočo ploščico, ki začne brneti, ko so naročene jedi pripravljene. Nekaj takega, kot se vam utegne pripetiti med čakanjem poletov na oddaljenih velikih letališčih. In seveda – na koncu tudi pospravite za sabo.
V kleti je t. i. fermentarnica, saj je večina sestavin duhovito poimenovanih jedi že na poti v onstranstvo in jim je do vaše dobre prebave. V tem je pač vic fermentacij, to pa za seboj potegne tudi osnovne sveže sestavine.
Pravzaprav je prva zvezda njihovih jedi gužvaš (tedenska enolončnica), ki je neke vrste ramen (okusna japonska juha). Med našim obiskom je bil sestavljen iz misu podobne japonske juhe, brezglutenskih špagetov in množice zelo okusne zelenjave.
Gužvaš
Glavni del njihove ponudbe so Sise. Sisa A je krepka sezonska rastlinska skleda (mešana solata, marinirani jajčevci, popečene fermentirane fižolove kocke, pečena rdeča paprika, zeliščna skuta, pečen sladek krompir, crumble iz bučnih semen), ki je z dodatkom preliva postal še sočen. In pazite – ko dodate preliv, jed kar neusmiljeno zmešajte, da se vsi elementi lepo prepojijo in dobijo bogat okus.
Sisa A
Sisa B je označena za krepko sezonsko rastlinsko skledo, ki je sestavljena iz ajde s črnim fižolom, tempeha, karameliziranega zelja, pečenega korenja, daikona, kolerabe in zelene solate. Sem spada drugačen, tudi težji preliv in tudi kompletna jed je bolj zahtevna. Najbolj zanimivo pri analizi okusov je, da vsak od teh krožnikov v začetku potrebuje kakšno minuto, da brbončice prepriča v svojo skladnost in okusnost. Potem pa vilice kar ne nehajo nositi v usta!
Sisa C ne obstaja. Je pa zato Sisa K, ki je sestavljena iz mlade špinače, rukole, ajdove slanine (!), krompirjeve solate z domačo ‘majonezo’, čičerkinih kock in preliva iz bučnega olja. Meni osebno je bil ta spektakularni nabor okusov zelo všeč, saj je združeval mogočnost Sise B in eleganco sobivanja različnih okusov in tekstur.
Sisa K
Vedeti moramo, da v »fermentacijski kleti« štirje stvaritelji izdelujejo tudi veganske mesnine, od katerih prednjači salama pomenljivega imena »batina« (je tudi videti tako), ki jo lahko kupite za domov.
Zanimiva jed je Serđo; naš čovjek. Sredi dveh rezin kamutovega kruha je dimljen pastrami (jed indijskega izvora – v glavnem prekajena, sušena in začinjena ter na tenko narezana govedina) v družbi majoneze iz olja sončničnih semen, špinače in kimčija. Videti je kot izdaten sendvič, kar v bistvu tudi je, saj je ena porcija dovolj za dokaj krepkega človeka. Ker tudi mesni pastrami ni moja najljubša jed, tudi Serđo, navzlic simpatičnemu imenu, ni bil.
Poimensko in glede sestavin najbolj simpatičen kos jedi so verjetno zviteži, neke vrste tacosi, ki pa jih je v času našega obiska zmanjkalo.
Snovalci Kuche pravijo, da je to prva restavracija s človeško hrano in se pod tem podpisujejo kot »odgovorni hedonisti«. Bo že držalo, kajti v dobrem letu delovanja so si pridobili precej oboževalcev – od vernikov do občasnih jedcev.
Tomaž Sršen
