Doslej ste deset let na teh straneh prebirali zgodbe o najpomembnejših albumih rockovskih legend zadnjih šestdesetih let. Zdaj pa smo sklenili, da vam s pomočjo starega rockerja in našega prijatelja Borisa Simončiča predstavimo najbolj prelomne skladbe posamično in vam s tem razširimo glasbeno poznavanje. Ne skrbite, Legendarni albumi še čakajo, saj jih še veliko nismo predelali, toda zdaj bomo kakšno leto poslušali zgolj in samo res VELIKE skladbe.
The Rolling Stones – Angie (1973)
Čeprav sta to skladbo kot vse druge podpisala tako Mick Jagger kot Keith Richards, je to večinoma Richardsovo delo. Ta prelepa akustična kitarska balada je v bistvu posvečena Richardsovi prihajajoči hčeri, ki jo je imel s švedsko manekenko Anito Pallenberg. Nekateri namigujejo, da naj bi bila pesem posvečena bivši ženi Davida Bowieja, Angeli Bowie, Richards pa pravi, da je bila napisana »kar tako«. Del besedila je prispeval Mick Jagger, ki se je ravno takrat razhajal z dolgoletno ljubeznijo Marianne Faithfull. Ko je pred devetimi leti izšla Richardsova avtobiografija z naslovom Life, glasbenik opisuje nastanek skladbe. »Bil sem že več kot teden dni zaprt v sobi brez oken, saj sem bil na »cold turkeyju« – odvajanju od heroina. Na stenah sem pustil svoje nohte in od norenja sem bil podplut po vsem telesu. Ko se je to končevalo, sem pisal osnovo te skladbe, ki sem jo posvetil bodoči hčeri.« Drugo je zgodovina – skladba je osvojila vrhove vseh letvic po svetu in se je tudi znašla na albumu Stonesov z naslovom Goat’s Heads Up (1973). Leta 2005 jo je nemška politična stranka CSU hotela uporabiti za predvolilno kampanjo Angele Merkel, a so jim Stonesi to prepovedali.
Ovitek uspešnice Angie skupine Rolling Stones
Clapton, preden se je za leto dni odmaknil v osamo
Keith Richards in Anita Pallenberg
Santana – Samba Pa Ti (1970)
Carlos Santana je virtuozni mehiški kitarist, ki pa je že v začetku šestdesetih let odšel v ZDA z marriachi skupino svojega očeta. Še zdaj velika legenda in še večji mojster svojega inštrumenta. Od majhnega se je ukvarjal z glasbo (pri petih letih je že zelo dobro igral violino), v ZDA pa je spoznal množico odličnih glasbenikov, s katerimi je začel delati na združevanju ameriške in latino glasbe. Sama skladba Samba Pa Ti je izključno delo Carlosa Santane, ki jo je napisal, ko je neko jutro v svoji hotelski sobi poslušal uličnega saksofonista. Samba Pa Ti je ena izmed najbolj uspešnih instrumentalnih skladb v zgodovini popularne glasbe.
Carlos Santana v mladih letih
Carlos Santana – stari maček uspešno nastopa
Eric Clapton – Tears in Heaven (1992)
Ena od najbolj žalostnih skladb v zgodovini rocka, ki postane še bolj žalostna, ko izvemo, zakaj in kako je nastala. Ob koncu osemdesetih je ta kitarski virtuoz in skladatelj prijateljeval z italijanskim fotomodelom in manekenko Lory Del Santo, ki je leta 1986 rodila sina Connorja. Družinica je lepo živela, Eric in Lory pa sta se pripravljala na poroko. Kupila sta si razkošno stanovanje v New Yorku ob Centralnem paru na 56. nadstropju. Določena stanovanja imajo okna zamišljena kot vhod na balkon – vendar brez ograje. Ko sta starša Connorju povedala veselo novico o poroki, se je mali s hišno pomočnico podil po stanovanju. Takrat so ta okna popravljali in ponekod so bila odprta. Razigrani Connor je izstopil skozi enega od njih v 56. nadstropju … V njegov spomin je Clapton napisal to skladbo. Zdaj jo boste poslušali drugače, kajne?
Eric Clapton in njegov pokojni sin Connor, kateremu je posvečena skladba Tears in Heaven
Deep Purple – Smoke in the Water (1973)
Najbolj znana rockerska fraza vseh časov, ki je zaznamovala celo generacijo mladih. Tam, dam, dam je fraza, ki jo znajo zaigrati tudi otroci in je v bistvu otročje lahka. Če pa jo človek hoče zaigrati zares, pa ni več tako enostavno. Avtor osnovne glasbe je kitarist skupine Deep Purple, Ritchie Blackmore, dodelali pa so jo vsi skupaj. Skupina je namreč prišla na snemanje albuma v švicarsko mesto Montreux ob Ženevskem jezeru, kjer so si od Stonesov izposodili njihov mobilni studio, ki je takrat veljal za enega izmed najmodernejših. Namesto studia kot prostora pa so se domenili z občino mesta, da bodo igrali v njihovi zelo akustični koncertni dvorani. Ko so že bili v Montreuxu, je bil v tisti dvorani koncert Franka Zappe in njegovih Mothers of Invention in eden od navdušenih poslušalcev je izstrelil signalno raketo v strop, ki se je vnel in vse je pogorelo do tal. Ko so se člani Deep Purple zjutraj zbudili, je bilo na jezeru polno dima in basist Roger Glover je rekel: »Dim na vodi – Smoke on the Water«. Tako je nastala skladba in šele kasneje so izvedeli za požar. Ploščo Machine Head, ki je ena izmed njihovih boljših – tam je ta skladba – so vseeno snemali v Montreuxu v opuščenem hotelu, v katerem so imele prazne sobe odlično akustiko.
Smoke on the Water – ovitek singla
Deep Purple – množice zlatih in platinastih plošč so sledile skladbi in albumu
Pink Floyd – Money (1973)
Še ena izmed najbolj poznanih in tako velikih skladb, da lahko s prej omenjeno zaznamuje celo obdobje. Pink Floydov album Dark Side of the Moon je na splošno popolni fenomen, saj je na ameriški lestvici revije Billboard ostal kar 800 tednov, v svetu pa so prodali 45 milijonov izvodov te plošče. Skladbo je napisal njihov basist in pevec Roger Waters, čeprav jo poje kitarist David Gilmour. Je ena od bolj angažiranih skladb te skupine, ki po eni strani poje slavospev denarju, po drugi pa ga neusmiljeno kritizira. Ker so bili perfekcionisti, so ploščo in s tem tudi skladbo Money snemali skoraj celo leto dni, dodajali razne efekte in (v primeru te skladbe) žvenketanje denarja in cingljanje blagajn. Ritem je zelo poseben in preskakuje od 7/8 do 4/4, kar je v rocku zelo nenavadno. Roger Waters je o tej skladbi spregovoril: »Denar me je izredno zanimal. Takrat sem premišljeval, ali sem socialist ali ne. Še vedno podpiram socialno državo, ampak glede tega, kolikor sem zaslužil, sem kapitalist. S tem sem se sprijaznil, predvsem ko sem s svojim bentleyjem drvel naokrog. Po drugi strani pa smo bili fantje iz povprečnih družin, ki smo lahko obogateli samo z glasbo ali pa nogometom.«
Money – iz filma med izvajanjem skladbe na odru
Pink Floyd leta 1972
Animals – The House of the Rising Sun (1964)
Eden izmed največjih hitov šestdesetih let in kitarsko tako zanimiv komad, da so ga ob učenju kitare (s)poznali vsi nadobudni kitaristi. Obstaja več verzij – osnovna je folk verzija z naslovom Rising Sun Blues, katere osnovno besedilo govori o slabih straneh mesta New Orleans. Skladbe same po vseh raziskovanjih ni podpisal nihče, saj se je glasbeno razvila iz starih angleških folk pesmi 17. stoletja, skozi prepevanja po ZDA pa je počasi dobila obliko, ki jo poznamo sedaj. Pevec skupine The Animals, Eric Burdon je povedal, da je pesem prvič slišal v nekem pubu na severu Anglije in je sklenil, da bodo naredili priredbo, saj so »rabili nekaj prav takšnega«. Ko so jo posneli, je hitro osvojila vse lestvice popularnosti in skupino kot eno izmed prvih angleških izstrelila v vrh ameriških lestvic.
The Animals – pevec Eric Burdon je v ospredju
The Animals v živo iz leta 1965
Besedilo: Matjaž Medved, in Boris Simončič
Tomaž Sršen, odgovorni urednik
