Neštetokrat sva se pogovarjala o najboljših mojstrih šestih strun. O nekaterih sva se strinjala, dostikrat pa ne.
Še večkrat sva se pogovarjala oz. komentirala razne lestvice najboljših, ki jih je splet prepoln. Zato sva rekla,
In je trajalo, saj sva se zelo omejila.
Po tri Američane in po tri Angleže. Sva bila že bližje, toda toliko je odličnih, vplivnih in noro virtuoznih, da jim človek vedno lahko stori krivico.
Tole ni vrstni red, zato sva jih postavila kar po abecedi.
Jeff Beck – Anglež
Sicer smo o njem pred kratkim pisali, pa nič zato. On je s svojim načinom igranja prestopil v sosednje vesolje.
Unikatna tehnika, občutki, ki niso iz tega sveta, izumljanje novih tonskih lestvic, zvoki, ob katerih se ježi koža in dvignejo dlake.
Številni so poskušali igrati njegovo glasbo in skoraj nikomur ni uspelo.
Ni trik o tem, da so fantje »potegnili dol« prave tone, težava je bila v interpretaciji. »Dojemati ta občutja je enostavno neverjetno,« pravijo.
Začel pa je z bluesom in se razvil v vesoljskega kitarista.
Najboljši album – Jeff Beck’s Guitar Shop
Skladba – Behind the Veil (iz zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster
Ritchie Blackmore – Anglež
Kultni kitarist težkega rocka, ob katerega riffih je zraslo vsaj nekaj tisoč mladih kitaristov po vsem svetu.
Njegovo brezkompromisno igranje je legendarno. Ostro, direktno in »direkt na prvo«. Čeprav so bili tudi drugi odlični glasbeniki, je bil tisti, ki je definiral zvok skupine Deep Purple.
Le kdo ne pozna na primer Smoke On The Water, Lazy, Speed King, Highway Star in podobnih?
Skladbe so jasne in vsakdo si ob njihovem poslušanju želi znati igrati kitaro. Njegovi soli so zgodovinski in polni zapletene tehnike, ki jo pozna samo veliki mojster. Čeprav je osebno menda zelo neprijeten, gremo njegovi ljubitelji preko tega.
Ko je zapustil Deep Purple, je ustanovil Rainbow. Tam se je še bolj približal nesmrtnosti.
Najboljši album – Rainbow – Rising
Skladba – Stargazer (iz zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster
David Gilmour – Anglež
S svojim prefinjenim igranjem je utemeljil zvok ene izmed najbolj legendarnih skupin vseh časov – Pink Floyd.
Floydi – kot smo jim rekli – so šli v svoji karieri skozi veliko stilov in tudi njihove plošče so bile takšne.
Pravzaprav je na tipičnem zvoku in melodiki začel delati na albumu Meddle (1971), kar je na legendarnem Dark Side Of The Moon (1972) še bolj razvil.
Po eni strani imamo najbolj nežne in subtilne melodične pasaže v rocku sploh, po drugi strani pa razbija kot najhujši metalec.
Najboljši album – Pink Floyd – Wish you were Here
Skladba – Shine on you Crazy Diamond (iz zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster
Jimi Hendrix – Američan
Uf – kaj bi lahko o njem še napisala?
Poznava ljudi, ki imajo vse njegove plošče, poznajo biografijo na pamet in že pri solih vedo, kdaj so nastali in iz katere skladbe so.
Nekdanji vojak (bil je pri padalcih!) je iz spremljevalnega kitarista postal prvi zvezdnik tega inštrumenta v daljnih šestdesetih letih.
Kitaro je igral kot tornado in iz nje izvabljal zvoke, ki jih do takrat nihče ni in tudi potem ga ni bilo.
Improvizacija je bila kljub vsemu pod kontrolo, tehnika pa vesoljska. Za predavat na glasbenih akademijah!
Najboljši album – Electric Ladyland
Skladba: Voodo Chile (iz zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster
Tom Morello – Američan
»Kdo?« Vpijete in se čudite? Kje je pa moj najljubši?
Tisti, ki poznate skupine Rage Against the Machine in Audioslave, že veste, za koga gre. Temnopolti politični aktivist je pri razvoju kitarskega igranja vsaj toliko inovativen kot Jimi Hendrix ali Eddie van Halen.
Jasno, doma je v težkem rocku, posnel pa je množico zares posebnih zvokov, za katere nismo vedeli, da sploh obstajajo.
Od klasičnih wah-wah zvokov preko vesoljskih Jeff Beck dotikov in v nove sfere. Je eden najbolj cenjenih kitaristov sedanjosti, ki je v rock vpeljal veliko novih tehnik, ki jih doslej še niso slišali. Je tudi odličen avtor.
Najboljši album: Audioslave
Skladba: I am the Highway (iz zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster in še mnogo drugih
Eddie Van Halen – Američan nizozemskega rodu
Brez Eddieja ni nobene lestvice. Nori virtuoz, izumitelj tehnike z imenom »tapping« (ko s prsti desne roke namesto s trzalico tolče po strunah) in človek, ki mu klasična Fender Stratocaster ni bila dovolj, je delal kar svoje kitare in igral še številne druge.
Prvi albumi skupine Van Halen so bili revolucionarni in mladež je imela takoj novega idola – Eddieja!
Bil je tudi glavni avtor skladb in kreator zvoka – le pel ni.
Zato je pri prvih albumih pel David Lee Roth, kasneje pa Sammy Hagar. Le moč, hitrost in tudi prefinjenost sta zaznamovala tega prekmalu umrlega genija.
Na koncu je v skupini igral bas kitaro njegov sin z imenom Wolfgang.
Najboljši album: 1984
Skladba: Panama (z zgoraj omenjenega albuma)
Kitara: Fender Stratocaster in še mnogo drugih
Še veliko je kitaristov, ki so vsaj tako dobri kot tale šesterica, pa ni prostora za vse:
Brian May (Queen), Eric Clapton, Tony Iommi (Black Sabbath), Alan Rossington, Steve Gaines in Allen Collins (Lynyrd Skynyrd), Robbie Krieger (The Doors), Steve Walsh (The Eagles), Jimmy Page (Led Zeppelin), Steve Vai, Billy Gibbons (ZZ Top), Jan Akerman (Focus), Steve Hackett (Genesis), Steve Howe (Yes), Joe Satriani in še in še in še …
Besedilo: Matjaž Medved in Tomaž Sršen