Nekje med globoko zlatorumeno in jantarno barvo, ki takoj pritegne. Vonjamo dimne, maslene, zeliščne, cvetne in sadne note.
Vino je priporočljivo malce prezračiti, zavrteti v kozarcu, da zadiha in se odpre. O večjem kozarcu in višji temperaturi pa tako ali tako mislim, da nima smisla izgubljati besed. V ustih srednjega telesa, brezhibno zaokroženo, harmonično. Tako kot barva in vonji, tudi okus hipoma povabi na odkrivanje globine in širine napoja. Srednjih in zrelih kislin, čudovito sočno in pitno ter ravno prav trpko.
Gre za brezhibno pridelavo, gre za izjemno vino.
Iz kozarca veje čista narava, perfekcija vinarja in pozitivna energija. Prav vsak požirek je užitek najvišje stopnje. Ker se je alkohol ustavil pri zgolj 11%, bomo lahko popili kakšen kozarec več. Čeprav to naredim ob bogatih rdečinah, pa bi ob tem sauvignonasseju prižgal tudi cigaro. Takšno lažjega naboja, in vem, da bi zadeva zelo lepo špilala. Ni kaj, mojstra Valter in Klemen ostajata mojstra. Ko bi bila vsa vina iz t.i. naravne sfere tako izjemna… Če bi bila, sigurno oni dan ne bi prišlo do takšnega vsesplošnega prepira na kolumno enologa največje slovenske vinske kleti. Ker na Slovenskem se marsikdo okliče za vinarja, ki prideluje naravna vina. Zgolj peščica jih pridela korektna vina, le eno ime pa je Mlečnik.
