Leto in pol življenja na Malti pred približno sedmimi leti je bila odlična izkušnja.
Tako v poklicnem kot v osebnostnem razvoju. Še vedno se spominjam takratnih prvih vtisov.
Upanja, da letalo ne bo pristalo na ogromni skali brez kakršnihkoli znakov dolgih peščenih plaž pod nami in letelo še malo dalje. Ni letelo dalje, pristalo je in bilo je super.
Letošnji krajši oddih v oktobru, ki je na Malti še vedno izredno topel in prijeten mesec, se je izkazal za dobro izbiro.
Tudi temperature morja so v tem času visoke, tokrat je imelo okoli 25 °C. Visoka vlaga, ki je poleti ob visokih temperaturah precej moteča, v tem obdobju samo prispeva k poletnemu vzdušju.
Otoška država je za razliko od grških in italijanskih otokov polna življenja čez celo leto.

Sončni zahod, Cafe del Mar, St. Paul’s Bay
Seveda se še posebej pozimi pozna, da ni turistov, in da je s približno 500.000 prebivalci Malta deseta najmanjša država na svetu.
316 km2 površine (sedmina Gorenjske) je polnih bogate zgodovine.
Poznajo se turški, italijanski, britanski in arabski vplivi – tako pri jeziku kot tudi v arhitekturi in kulinarični ponudbi. Angleščina je drugi uradni jezik, tako da sporazumevanje z domačini ne predstavlja nobenih težav.
Osrednji del otoka se razvija, intenzivno se gradi vsepovsod in meje med mesteci od glavnega mesta Valletta do turističnega St. Julian’s so že povsem zabrisane.
Sprehod po ulicah Vallette je obvezen del obiska Malte. Priložnost za občudovanje tipičnih barvitih balkonov, obisk veličastne katedrale in obeh lepo vzdrževanih vrtov Barrakka, ki ponujata razgled na Grand Harbour – veliko pristanišče.
Kot zanimivost naj omenim, da z zgornjih vrtov vsak dan ob 12. uri streljajo s topovi.

Noni, Valletta
Obisk restavracije Noni z moderno malteško kuhinjo, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico, je bila odlična izbira in jo toplo priporočam.
Bari in restavracije na Strait Street v centru Vallette zvečer zaživijo v polnem sijaju in pričarajo prijetno sproščeno vzdušje.
Predel St. Julian’s, še posebej pa Paceville, je idealen za vse ljubitelje fast fooda – pica na kose, burgerji, sendviči, ocvrt piščanec … Ni, da ni.
Paceville slovi po nočnem življenju – diskoteke, bari in nočni klubi so drug zraven drugega in zvečer prepolni opite množice (pre)mladih ljudi in prostitutk. Ni pa vse tako črno, kot se sliši. Moderni ‘Sodoma in Gomora’ se nahajata na eni sami ulici, ki se ji je lahko izogniti.

Strait Street, Valletta
Kljub bližini glasne okolice priporočam nastanitev v sosednjem St. George’s Bay, kjer domujejo Intercontintal Malta, Hyatt Regency (novi hotel ima na vrhu bazen in bar specializiran za gin tonike), Radisson, Corinthia, pa tudi Westin so v bližini.
Hoteli najvišje ravni na Malti imajo sprejemljive cene tudi v visoki sezoni in so dobra izhodiščna točka za raziskovanje otoka.
Hugo’s Terrace v St. George’s Bay ima poleg izvrstnih koktajlov in dobre lokacije tik nad morjem ob vikendih DJ-a ter precej višjo povprečno starost tako obiskovalcev kot tudi glasbe, ki se vrti. Lokal je priljubljen tudi med domačini in je bil moja redna večerna postojanka.
Za bolj sproščeno sceno pa je v bližini Hugo’s Pub. Ime Hugo ni naključje, znamka je že cel družinski imperij na tem področju in poleg vsaj petih drugih lokalov vključuje še hotel.
Sproščeno pa je tudi ozračje v Reggae and Chill out baru Juuls v St. Julian’su. Postanek in vsaj en mojito v Juuls je obvezen. Redko ostane pri samo enem …
Za večerjo priporočam obisk italijanske restavracije Rossini. Italijanski par je na Malto prišel približno takrat kot jaz pred leti in odprl restavracijo.
Že prvi obisk takrat me je prijetno presenetil in vse, ki so me obiskali na Malti, sem peljala vsaj enkrat tja. Tudi sedaj ima Rossini še vedno izvrstno kreativno kulinarično ponudbo in prijeten vrt, umaknjen od okoliškega vrveža.

Restavracija Rossini, St. Julians
Portomaso Marina, kjer so luksuzna stanovanja in imajo bogataši parkirane jahte, je oaza miru. Za zajtrk jajca benedikt v Marina Terrace, kozarec vina in kakšen prigrizek v enem redkih vinskih barov na otoku C&S, suši v Zen restavraciji ter zvečer koktajl v Quarterback baru na terasi hotela Hilton. Top.
Ste opazili, da vina nisem kaj dosti omenjala?
Malta kljub lastnemu vinskemu pridelku ne slovi ravno po svojih vinih.
A počasi se tudi tu malo premika. Imajo pa posledično na otoku dobro mednarodno izbiro vin, predvsem italijanskih in francoskih, tako v trgovinah kot tudi v lokalih.
Obisk idilične ribiške vasi Marsaxlokk je obvezen. Restavracija Tartarun upravičeno slovi kot najboljša in tudi cene so malo višje kot pri drugih številnih restavracijah tik ob morju, ki s svojo ugodno ponudbo svežih rib ob spremljavi ocvrtega krompirčka ciljajo predvsem na kulinarično manj zahtevne obiskovalce.

Pastizzi
Tokrat mi je žal ni uspelo obiskati. Po priporočilu lokalnih poznanstev sem obiskala restavracijo Liska. In bila prijetno presenečena. Odlične predjedi in ‘sharing’ koncept.
Tipični za Malto so pastizzi, slano pecivo iz listnatega testa, polnjeno z lokalnim sirom rikota. Možne so tudi variacije z grahom ali piščancem.
Ti majhni, greha vredni prigrizki, ki stanejo okoli 80 centov, so na voljo v Pastizzeriah, ki jih je po otoku polno.
Najbolj znana je Pastizzeria v Rabatu – Crystal Palace. Obvezno imejte pri sebi prtičke, saj so pastizzi podobno kot pri nas priljubljeni bureki zelo mastni. Posledično so tudi kalorično zelo bogati in nasitni, zato ne priporočam pretiravanja pri naročanju.

Razgibana obala, Gozo
Kdor si zaželi peščenih plaž, se bo moral odpraviti na severozahod otoka, kjer se nahajajo Paradise Beach, Golden Bay, Mellieha Bay in še nekatere manjše peščene plaže.
Po raziskovanju plaž pa z razgledi vabijo čudoviti Dingli klifi, ki so najlepši ob sončnem zahodu. Priporočam najem avtomobila vsem, ki jim vožnja po levi ne povzroča večjih težav. Dobra alternativa za spoznavanje Malte je avtobus Hop on – Hop off.
V primerjavi z znamenito in dražjo italijansko sosedo Sicilijo je Malta sicer s ponudbo še v zaostanku.
Moram pa reči, da je napredek viden in razmerje cena–kakovost zelo dobro, sploh če govorimo o hotelski in kulinarični ponudbi višje ravni. Toplo priporočam!
Besedilo in fotografije: Marina Oblak