Naslov: Volpia 3, Buje
Splet: www.laparenzana-restaurant.hr
Telefon: +385 52 777 460
Odprto: od 12 – 22; ob ponedeljkih zaprto
La Parenzana je oznaka za žal še eno porušeno železniško progo, ki se je pred drugo vojno vozila med Trstom in Porečom, potem pa so vrli komunisti sklenili, da jo je treba podreti, ker je bila preveč italijansko obarvana.
Zadnje desetletje po bivših tirih pelje ena najbolj prijaznih kolesarskih prog od Italije preko Slovenije do Hrvaške. Ena od postaj je bila tudi v Bujah in v prenovljeni stavbi iz leta 1905 se nahaja tudi hotel z restavracijo La Parenzana.
V poprečnem, za zelo zasedenem ambientu seveda strežejo istrske jedi, z dodatkom nekega nadstandarda. Kot pozdrav iz kuhinje nudijo popečen kruh z namazom iz skute in paprike – neke vrste liptauer, ki zaradi mehkobe kruha povsem razočara.
Prvi krožnik je neke vrste „udar za brbončice“ (po natakarjevih besedah). Pa ni. Povprečna pašteta iz piščančjih jeter je obdana s popraženimi pinjolami. To bi sicer bilo v redu, če bi bile pinjole pred strežbo popražene in s tem hrustljave. Če pa so nekaj ur na vlažni podlagi, pa postanejo brezizrazne in mehke.
Pašteta iz piščančjih jeter s pistacijami.
Drugi krožnik je bil iz poglavja „nekaj“. Pljukance so prelili z neko neizrazito kremasto omako iz (spet) pistacij in kozic. Rakce smo nekako občutili, ostalo pa je bil nek brezokusni zdriz. Malo boljši je bil krožnik iz koprivovih njokov z lisičkami in slanino; ni pa bil nek presežek.
Pljukanci s kozicami in pestom iz pistacije.
Koprivni njoki z lisičkami in slanino.
Očitno hrvaški kuharji skušajo brodet (neke vrste ribja enolončnica) spet spraviti na jedilne liste, saj besedo „brezkostni“ množično uporabljajo. Parenzanina verzija je zelo spodobna, glavne sestavine pa so školjke, lignji, nekaj ribic in škamp, za čiščenje katerega prinesejo orodje za jastoge. Omaka sloni na aromatizirani pečeni polenti.
Še najboljši del je bila zelo dobra kremasta čokoladna torta z arancini (posušenimi pomarančnimi kožicami), ki je dostojno zaključila obed.
Čokoladna torta.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
