Dizzy

  • Stil
    • Dolcevita Lifestyle
    • Golf
    • Novice
  • Kulinarika
    • Kulinarika
    • Ocene gostiln
    • Vinski svetovalec
  • Tema meseca
    • Uvodniki
  • Dogodnik
  • Portal & Revija
    • Avtorji
    • O portalu in reviji
    • Oglaševanje
    • Kontakt
Home » La Dolce Vita – film (1960)

La Dolce Vita – film (1960)

Čas branja: 4 min

 

Ko sem pred skoraj desetletjem začel pisati za tole revijo, ki jo držite v rokah, sem sicer vedel, kaj Dolce Vita pomeni in kje je Tomaž dobil idejo za ime, filma samega, ki je inspiriral množico gostiln, lokalov, revij, časopisov, slaščičarn in pekarn, pa še nisem videl. Sem pač premlad, da bi mojstrovino, ki te dni praznuje šestdeset let, videl kot del mojega odraščanja. Ampak veselje ob množici televizijske ponudbe na stotih in več TV kanalih mi je pred nos pripeljalo ta film in z veseljem sem si ga ogledal. In? Ali me je navdušil? Niti ne. Ali me je impresioniral. Da. Ali je pustil v moji zavesti kakšno sled. Da. Se pravi – dober film iz obdobja, ko sem bil še v onstranstvu, ampak s supergami za šprint na Zemljo že na nogah.

 

Sladko življenje oziroma La Dolce Vita je življenjski motiv množice ljudi, ki so sebe in druge prepričali, da je njihov glavni življenjski moto – uživanje; imeti se fajn. To je skozi zgodovino počelo nešteto ljudi in v iskanju popolnega užitka jih je veliko izgubilo glave. Ne samo, da so jih dejansko njihovi nasprotniki (v glavnem nevoščljivci) res fizično pogubili, veliko jih je umrlo zaradi preobilice hrane, alkohola in spolnosti. 

 

Plakat za film

Plakat za film

 

Kako je film nastajal

 

Ko je režiser Federico Fellini s scenaristom Tuliem Pinellijem začel ustvarjati scenarij tega filma leta 1950, je Pinelli storil samomor, še prej pa ubil dva svoja otroka. Tega ni storil zaradi zgodbe same, pač pa zaradi svoje psihične nestabilnosti. Režiserja je ta dogodek tako pretresel, da je idejo in zametke scenarija za deset let pospravil v predal. Medtem je Federico Fellini postal eden izmed najbolj znanih povojnih italijanskih režiserjev, saj je med drugim z mojstroma, kot sta Pier-Paolo Passolini in Bernardo Bertolucci ustanovil nov filmski val – novi realizem, kar je bilo v tistem času nekaj drugačnega in novega. 

Čeprav je bilo veliko filmov takšnih, da si je moral gledalec konce razlagati po svoje, je bilo to izredno popularno, saj so ljudje na ta način tudi »aktivno« sodelovali v poteku zgodbe. Tako je bilo v vrsti teh filmov današnjemu gledalcu tudi precej nerazumljivega dogajanja, ki se je inspiriralo iz določenih filozofskih pogledov. No, danes takšnih filmov sploh ne bi snemali, če pa bi jih, bi vsi po vrsti pridelali izgubo.

Fellini je že leta 1946 posnel film z naslovom Rim, odprto mesto, ki je bil v vsej Evropi velik hit, deset let pozneje pa je sledila La Strada (Cesta), ki je mojstru prinesla oskarja za najboljši tujejezični film, zmagal pa je tudi v kategoriji za najboljši scenarij. Fellini je postal zvezda svetovnega formata in veliko hollywoodskih zvezdnikov je želelo delati z njim. 

Ko je po uspehu Ceste Fellini na plano potegnil nedokončani scenarij za film La Dolce Vita, ki ga je začel pisati s pokojnim Pinellijem, je imel jasno sliko zgodbe. 

 

Kratka zgodba

 

Glavni junak naj bi bil novinar rumenega časopisa Marcello Rubini, ki hodi od zabave do zabave in od orgije do orgije. Film se koncentrira na teden njegovih dni po zabavah. Zraven sledi tračem, ki jih uspešno objavlja v časopisu, za katerega piše. Nekateri ga sovražijo, nekateri pa ljubijo in hočejo, da je na vseh dogodkih. Prelomni trenutek naj bi doživel od obisku ameriške sexy zvezde v Rimu, ki naj bi njegovo »dolgočasno življenje« malce poživila, potem pa se spet izgubi v brezciljnem tavanju po dekadentnem življenju visokih rimskih krogov. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da so se vsi novinarji in glavni akterji vsak popoldan dobivali v barčku Dolce Vita na rimski ulici Via Veneto. 

 

Anita Ekberg v Fontani di Trevi

Anita Ekberg v Fontani di Trevi

 

Kot gentleman je Marcello spremil Anito v znan rimski vodnjak

Kot gentleman je Marcello spremil Anito v znan rimski vodnjak

 

Marcello Mastroianni

Marcello Mastroianni

 

Producent filma naj bi bil najprej vplivni Dino de Laurentis, ki pa je za glavnega igralca hotel Američana Paula Newmana. Fellini se s tem ni strinjal in je navijal za svoj izbor – za Italijana Marcella Mastroiannija. Med njima je prišlo do spora in s pomočjo močne italijanske producentske hiše je Fellini izplačal de Laurentisa, ki je šel v Hollywood in tam postal eden izmed najbolj vplivnih producentov, Mastroianni pa najbolj popularen in pomemben evropski (italijanski) igralec. 

 

Anita

 

Verjetno si nista ne režiser sam niti švedska igralka Anita Ekberg (Sylvia) predstavljala, da bo prizor v svetovno znanem rimskem vodnjaku Fontana di Trevi obšel ves svet. V zgodbi filma Marcello in ameriška zvezdnica pohajkujeta po mestu in hodita od zabave do zabave. Ko se rahlo omotična sprehajata mimo tega vodnjaka, prsata Švedinja oblečena skoči vanj in se otroško – erotično šprica z vodo, Marcello pa jo presenečen opazuje. 

Anita Ekberg je bila do leta 1960 na Švedskem dokaj znana igralka, da bi se proslavila v kakšnih večjih vlogah, pa ni bilo govora. Po »kopanju« v Fontani di Trevi pa je postala svetovno znani seks simbol nekega vrhunskega perverznega užitka na dosegu roke, saj jo je Mastroianni s cigareto v ustih precej neprizadeto opazoval. 

 

Fellini

Fellini

 

 

Film je bil posnet v črno-beli tehniki, kar je bilo takrat povsem vsakdanje, uspeh – predvsem finančni – pa je pljusknil po vsem svetu in producentom prinesel težke milijone. Aniti Ekberg je kopanje na široko odprlo vrata v show bussines in je snemala še skoraj dvajset let, Fellini pa je postal eden izmed najbolj cenjenih svetovnih režiserjev. Za film Amarcord iz leta 1974 je dobil kar dva oskarja (za najboljši film in najboljši scenarij), leta 1992 (leto dni pred smrtjo) pa je dobil še oskarja za življenjsko delo. 

Marcello Mastroianni je postal najbolj popularen italijanski filmski igralec, saj je upodabljal razne like v kar 148 filmih!

 

Ena od zabav

Ena od zabav

 

Sladko življenje – Dolce Vita – skušamo predstaviti tudi slovenskim bralcem, saj vemo, da je treba v življenju uživati na vse načine – v hrani, vinu, kulturi, filmih, glasbi, seksu, knjigah in potovanjih. 

 

Ampak – ko boste v Rimu, lahko bar z imenom Dolce Vita še vedno obiščete. Je sicer v lasti skupine Harry’s Bar, vendar se od časov snemanja filma ni kaj dosti spremenil; le notranjost je malce bolj elegantna in sodobna.

 

 

 

 

Besedilo: Janez Jež

Feb 15, 2021Dolcevita.net
4 years ago RaznoFederico Fellini, filmi, la dolce vita
Dolcevita.net
Marco – Pierre WhiteNajbolj odmevni in nepozabni koncerti v ljubljanski hali Tivoli
 iščite po portalu 
 Naključne objave 
breg
Gostilna Breg – Ljubljana
deep-purple
Deep Purple – Machine Head (1972)
Konoba Bateina – Banjole/Hrvaška
Konoba Batelina – Banjole/Hrvaška
A3
Restavracija A3 – grad Rajhenburg
dunajski-ples
Ta veseli dan ali Marina gre na ples
spanje dojenčka
DAMIJAN PODVERŠIČ – MALVAZIJA 2017
Twins: kulinarični imperij dvojčkov Berezutskiy
 kategorije 
  • Aktualna revija (4)
  • Dogodnik (29)
  • Dolce Vita po svetu (55)
  • Dolcevita Lifestyle (17)
  • Golf (13)
  • Kulinarika (94)
  • Music (42)
  • Novice (5)
  • Ocene gostiln (183)
  • Photography (10)
  • Razno (143)
  • Tema meseca (31)
  • Travel (1)
  • Uncategorized (2)
  • Uvodnik (1)
  • Vinski svetovalec (133)
 Naključne objave 
Gašper Čarman – Evino
Gašper Čarman – Evino
svetovno-prvenstvo
Vsa svetovna prvenstva v nogometu
Šunkarna Kodila (Meet Eat Meat)
Šunkarna Kodila (Meet Eat Meat) – Markišavci
Mladi talent Kristjan Zule
Mladi talent Kristjan Zule
Tam, kjer so se zlomili nepremagljivi – Tevtoburški gozd
Gostilna-Pri-Stričku-–-Ljubljana
Gostilna Pri Stričku – Ljubljana
Uspešen 22. Festival vin
 Naključne objave 
Cappuccino – različici, ki ju je sprejemljivo uživati tudi po 11. uri
Bizjak
Vina za moj okus: kmetija Bizjak
Laurent – Perrier Blanc de Blancs Brut Nature
Laurent – Perrier Blanc de Blancs Brut Nature
Brez vampov mi živeti ni – podcenjena specialiteta v svetu kulinarike
adriatic
Brasserie Adriatic – Rovinj
Salomon–Andrew – sauvignon blanc
Göbbels
Pogled sovraštva (Alfred Eisenstädt; 1933)
 naključne objave 
STEPHEN-KING
STEPHEN KING – KRALJ GROZE
Mugshots – zaporniške fotografije
Ubežniki
sommelier
Radosti in zadrege someljejeve žene III.
MLEČNIK – sauvignonasse 2017
MLEČNIK – sauvignonasse 2017
 KATEGORIJE 
  • Aktualna revija
  • Dogodnik
  • Dolce Vita po svetu
  • Dolcevita Lifestyle
  • Golf
  • Kulinarika
  • Music
  • Novice
  • Ocene gostiln
  • Photography
  • Razno
  • Tema meseca
  • Travel
  • Uncategorized
  • Uvodnik
  • Vinski svetovalec
 Portal za hedoniste in svetovljane! 
2008-2024 © Inštitut Mediapro