Glede te teme vam moram najprej izdati veliko in sramotno skrivnost.
Do zdaj v Kopru sploh še nisem zares bil. Razen obiska nekaj gostiln in nekaj rock’n’roll noči v mojem prejšnjem življenju.
Enostavno – nikoli nisem našel neke »vabe«, da bi me življenje peljalo v peto največje mesto v Sloveniji in drugo največje v Istri (za hrvaškim Puljem).
V moji glavi je to mesto tako kot v glavah številnih Slovencev bilo pač industrijsko in pristaniško mesto, ki pa po tej logiki ni imelo neke šarmantne privlačnosti.
In če človek razmišlja tako, je seveda veliko možnosti, da se moti.
Seveda se mora človek za spoznavanje tega mesta podati na pot po starem, res starem delu, ki je bil do pred nekaj stoletji še otok za obzidjem.
Ja, poleg Izole je bil tudi Koper otok, ki so ga mestni veljaki pred slabimi stotimi leti priključili kopnemu po nekaj stoletnih izsuševanjih nizkega morja ob otoku.
Eno zadnjih mokrišč je bila Bonifika – tam, kjer sta danes stadion in športna dvorana.
Glede na svojo velikost pa se Koper ne more pohvaliti s turističnimi atrakcijami (beri: plažami), ker jih nima preveč.
Še največ jih je na travnati okolici restavracije Šavor, o kateri ste lahko oceno prebrali v prejšnji številki in je sedaj prepolna. Veliko večino, kar Koper ponuja, je torej v šarmantnem starem delu.
Kot peto največje slovensko mesto pa je Koper dom dobrih restavracij, o katerih pogosto pišemo.
V prejšnji številki ste lahko prebrali oceni Šavorja (kjer je zdaj poleg Žusterne tudi mestna plaža) in Placita Risana, ki sicer ni v mestu, pač pa na obronkih.
Blizu Črnega Kala in je svojevrstna atrakcija. Ampak o tem kasneje.
Sprehod po starem delu mesta je v osnovi nekaj podobnega kot počasno raziskovanje starih mestnih jeder.
Ozke uličic, ki so že davno tega izgubile svoj prvotni namen, šarmantni trgi, stare gostilne. Betule, kjer se zbirajo domačini, nekaj preživelih, malih trgovin in cerkve, od katerih jih je večina zaprtih.
Bogata zgodovina, v kateri prednjačijo Benetke in njihova arhitektura, ampak vseprisotnih Rimljanov pa ni.
Ne moremo mimo centralno stoječega hotela Grand Hotel Koper, ki je trenutno najbolj luksuzen nastanitveni objekt v mestu.
Novi lastniki vedo, kako se tem rečem streže in vse teče zelo profesionalno. Vključno z restavracijo, katere ocene lahko preberete v rubriki Radosti za dobrojedce.
V 8. stoletju pa so se na Obalo začeli priseljevati Slovani in kmalu so postali tudi tamkajšnji staroselci.
Naslednjih nekaj stoletij je bil Koper samostojen, vendar je v 13. stoletju prešel pod Beneško republiko (vmes je prebivalce dodobra razredčila kuga) vse do prihoda Napoleona, ki je premagal avstrijsko armado in tam vladal od 1805 do leta 1813.
Potem so se za dobro stoletje vrnili Avstrijci.
Dvojezičnost
Od nekdaj nam je znano, da se v Kopru govori tako slovensko kot italijansko. Del italijanščine je tako Koper kot druga istrska in dalmatinska mesta oplazil v času širjenja beneškega imperija.
Vedeti moramo, da so bili Benečani premožni trgovci in so s tem znanjem in kapitalom prišli v obalna mesteca, ki skoraj niso imela neke vladavine. Slovani (tako Slovenci kot Hrvati) pa so prebivali v manjših kmetijsko – ribiških vaseh in svoje pridelke prodajali velikašem v mestih.
Ta razdelitev je ostala do konca prve svetovne vojne, ko so si Italijani prigrabili obalna ozemlja tako kot v času Beneške republike in jim vladali do konca druge svetovne vojne.
V tem času je bila italijanščina uradni jezik in šele po koncu druge vojne je veliko Italijanov (predvsem tistih s slabo vestjo) odšlo v Italijo.
Zato so zdaj televizijski in radijski programi dvojezični, podobno pa je z imeni mest in krajev.
Še v času moje mladosti smo vsi Ljubljančani znali malo italijansko preko določenih oddaj na TV Koper – Capodistria, od katerih je prednjačila glasbena oddaja Alta Pressione (Visoki pritisk), ki jo je vodil legendarni Dario Diviacchi.
Ta televizija še vedno oddaja z enake lokacije – Ulica Osvobodilne fronte 15, v starem središču mesta.
Destinacije
Prav poleg stoji odličen lokal – bolj neke vrste vinski bar – Circolo. Po latinsko in italijansko to pomeni krog, Bar je bil v svojih začetkih namenjen predvsem italijansko govorečim Koprčanom, zdaj pa se tam zbirajo vsi živahni in zabave željni ljudje.
Glavna animatorja sta Alen in Matej, ki dobro poznata primorska vina in vas lahko lepo presenetita.
Jaz sem bil lepo navdušen nad odlično penino Plavina, ki nastaja iz zelo lokalne rdeče sorte maločrn. Ta sorta sicer ne daje bogatih rdečih vin, vendar je zaradi višje kisline več kot primerna na pridelavo penečih vin.
Po lepem začetku je bil sprehod po starem Kopru kljub vročini lepši.
Od starih razvpitih ulic je najbolj znana Čevljarska ulica, kjer je bilo v srednjem veku veliko čevljarjev, zdaj pa ni niti enega več.
So pa zato druge trgovine; med katerimi je treba na Kidričevi omeniti tudi vinoteko Okusi Istre, kjer istrska vina v pokušino in v prodajo daje ena izmed najbolj izobraženih primorskih vinskih poznavalk, Koni Marchesan.
Je izkušena in razgledana ter ni istrskega vinarja, katerega vina ne bi poznala.
V Okusih Istre ponuja vina na kozarec, lahko pa tudi kupite steklenice za domov.
Zdaj, ko v koprskem pristanišču parkirajo tudi velike križarke, velik del teh obiskovalcev obišče Koni in pokusi tudi njene „tapase“, ki so okusni in originalni, saj je dama tudi odlična kuharica.
Malce niže, v smeri Grand hotela pa je vsekakor prva betula Kopra, imenovana Miramar.
Popolnoma neambiciozen lokal, kjer v glavnem strežejo doma pridelana odprta vina in vrsto hladnih jedi, ki pa so vse po vrsti izbrane. Drago Funa je sicer izkušen gastroman, vendar se je gostinstva malce naveličal.
On osebno izbere vse jestvine, ki so zares odlične.
Razne salame, pršuti, siri in zelenjava so osnova odličnih in zapeljivih krožnikov, kjer bo prisedel in vam in vaši družbi povedal marsikaj zanimivega. Lahko pa boste vi prisedli k njemu in njegovi druščini in večer bo kmalu noč postal.
Istrska klet Slavček zaokroža preprosto kulinarično podobo v starem mestu in tukaj boste dobili fine jedi, ki vas ne bodo preveč udarile po žepu, želodčki pa bodo polni in zadovoljni.
Če vas bo po želodcu še kaj žulilo, se lahko odpravite na pomol, kjer domuje Folpo, neke vrste ribji fast food na originalen način. Gre za preurejeno prikolico, kjer strežejo duhovito kreirane ribje posebnosti. Meni je bil najbolj všeč hot dog s škampi.
Ker je Koper blizu Trsta, je jasno, da je bil že v petdesetih letih prva tarča tistih, ki so iz Trsta, ki je ena prvih baz kave v Evropi, dostavljali kavo.
Kavarna in slaščičarna Triglav deluje že od leta 1957 in zdaj strežejo hudo dobre kave, tudi tiste iz linije speciality coffee in cold brew.
Visoka kulinarika
Po zaprtju res umetniške kulinarične zvezdniško nastrojene Za gradom v Semedeli (lastnik je šel v pokoj, njegova družina pa za gostinstvo ni bila zainteresirana) je v Kopru vzniknilo kar precej dobrih gostiln.
Nekaj smo jih predstavili v prejšnji številki, v tej pa lahko preberete ocene treh, ki so visoko nad povprečjem. Salicornia, Capra in Kogo, ki deluje v sklopu velikanske kleti Vinakoper.
Vinarji
Lahko bi celo rekel – v Kopru in zaledju ni nič novega. Zdi se, da jim gre posel zelo dobro in scena je videti rahlo zaspana.
Tako kot povsod na obali vsak prideluje refošk in malvazijo z dodatkom rumenega muškata.
Nekje sadijo tudi francoske rdeče sorte (merlot, cabernet sauvignon, syrah in modri pinot), največ pa je refoška.
Mednarodno priznana klet Santomas pa še vedno dobiva najbolj laskave ocene od vseh, saj so njihova vina resnično nad vsemi.
Palače
Prav vse so iz časa Beneške republike, saj arhitekturna podoba že od zunaj govori o tem.
Zdaj so v njih razni muzeji in mestni uradi. Pretorska palača na Titovem trgu je brez dvoma najbolj impozantna. Zdaj tam domujeta župan in turistično društvo.
Ko izvem, da so prekrasne dvorane še vedno v funkciji vsakodnevnih del, sem presenečen in šokiran. V upanju, da se med raznimi sestanki v teh izjemnih prostorih zmenijo tudi kaj pametnega.
V palači Bergamoni – Tacco domuje koprski pokrajinski muzej, ime pa stavba nosi po dveh lastnikih.
Bergamoni je bil prvotni lastnik, ki jo je v eni divji noči zakockal, Tacco pa je bil srečnež na nasprotni strani.
Okolica
Kot sem že povedal, je v gričih nad Koprom še veliko zanimivih reči. V prvi vrsti so tukaj Marezige, kjer se vsako leto dogaja praznik refoška, zdaj pa so razvili marsikaj.
Recimo Glamping refoška.
Od zidu, kjer si lahko v kozarce natočite refošk, malvazijo, chardonnay in sladki refošk (vse iz Vinakoper), so v začetku poletja zagnali še glamping, ki je res lepo urejen in seveda – poln do jeseni.
Je kot v pravljici in nič čudnega ni, da se turisti radi vračajo.
Še malo višje, v smeri Črnega Kala in restavracije Placita Risana, pa je ob cesti preurejena domačija Vila Robida.
Imajo tri velike deluxe apartmaje ter 14 dvoposteljnih sob. Na dvorišču se bohoti velik bazen, pa tudi za wellness je prostor. Vsekakor se boste tam imeli fino.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen