Vse od svojega »rojstva« leta 1879 je ta mogočni stolp sinonim za enega izmed najlepših mest na svetu – za Pariz, kar je tudi sedaj. Glavni arhitekt je bil francoski inženirski guru Gustave Eiffel, naročilo pa je dobil že leta 1877, da s to gradnjo poudari vodilno francosko vlogo v svetu takratnega razvitega sveta. In res – dve leti pozneje, ob stoti obletnici francoske revolucije, so stolp tudi uradno odprli za obiskovalce.
Že od samega začetka je delovalo kar pet dvigal, ki so potnike ponesla do tretje etaže, čisto do vrha pa je bilo treba peš (šele leta 1960 so se lahko potniki odpeljali prav do vrha). To je bil v tistem času pravi mali čudež in Pariz je upravičeno dolga desetletja zasedal mesto najbolj mondenega in priljubljenega mesta na svetu. Eiffel in njegovi inženirji so za gradnjo uporabili kar 18.038 kovinskih delov. Poleg tega so porabili še 7300 ton jekla in 60 ton barve. 150 delavcev ga je delalo dve leti, dva meseca in šest dni.
Pariza si tudi danes brez tega stolpa sploh ne moremo predstavljati. Pred koronsko izolacijo je bila čakalna doba na dvigala povprečno dve uri. Razgled pa – vsaj zame – nič posebnega.
Besedilo: Janja Maček