Naslov: Linhartov trg 17, Radovljica
Splet: www.hisalinhart.si
Telefon: 0838 43470
Odprto: od 12. do 22. ure; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto
Dobrojedcem Uroša Štefelina ni treba posebej predstavljati, saj je eden od proslavljenih slovenskih imetnikov Michelinove zvezdice.
Z Marcelo Klofutar je samostojno pot začel v proslavljenem dvorcu Podvin, potem pa se je zgodba zasukala v nam precej nerazumljivo smer. In še dobro, da sta prej Linharta kupila kot nadomestno lokacijo. Kmalu sta pristala v Radovljici in si tudi tam tako prislužila prvo zvezdico.
Uroš Štefelin
Kulinarika te restavracije in tudi hotela je še nadgradnja tiste iz Podvina.
Vedeti moramo, da dvojec na raketni pogon v sklopu oštarije organizira množico delavnic in sejmov, s katerimi vzdržuje lokalno primarnost in dostopnost pristnih sestavin. In seveda ni nič čudnega, da so lahko jedi zelo originalne.
Začeli smo s pozdravi iz kuhinje.
Tam pečeni hlebec kislega kruha z izborom masla različnih okusov, slasten tacos na drugačen način in že se je pojavil eden od njihov »bestsellerjev« – gorenjski zajtrk.
Gorenjski zajtrk
Gre za mehko kuhano jajce s precizno pečenimi ocvirki, koruzo trdinko in jajčnim beljakom z rumenjakom.
Jed je izvrstna, okusi ne tekmujejo. ampak se dopolnjujejo, same sestavine pa dejansko prikazujejo tisto, po čemer se jed imenuje – gorenjski zajtrk.
Ribiška družina Zupan goji tudi odlične sulce in Uroš ponudi sulca z belim fižolom in koromačem in belo ribjo omako.
Nežno, a vseeno polno se ti okusi prelijejo preko jezika in navdušijo. Res preprosto, a efektno!
Cvetača, škampi in lešniki.
Naslednji krožnik je bil iz vegetarijanskih voda.
Glavni del je bil mojstrsko oparjena cvetača, ki jo je Uroš prelil s škampovo omako in dodal lepo pražene in hrustljave lešnike. S svojim okusom so se mojstrsko povezali s škampi in tudi hrustljavo cvetačo.
Rateški krap s Pustotnikovim kozjim sirom in čemaževo majonezo ter zelenjavno omako je bil naslednji krožnik, ki ga je Štefelin precizno pripravil.
Krap je polnjeni s polento trdinko, okrog pa je v glavnem zelenjava, na kateri tudi temelji.
Okusi so dodelani, originalni in neprekosljivi. Vmes je na mizo skočil prav poseben sorbet, ki je temeljil na luštreku (tipično gorenjsko zelišče) in kumarah.
Rateški krap s Pustotnikovim kozjim sirom in čemaževo majonezo ter zelenjavno omako.
Spet smo bili v Štefelinovem živalskem vrtu in spet smo uživali.
Jelenov steak kot glavna mesna jed je bil razkošno opravljen. Krema pastinaka, krema zelene, pečen pastinak, pečena čebula in ajdove kokice.
Jelenov hrbet s pastinakom in omako iz smrekovih vršičkov.
Spet je bilo vse skupaj v ustih briljantno, tako da je mali kos hitro izginil s krožnika.
Žganci iz trdinke v kombinaciji z jabolki in karamelo ter čokoladni ocvirki so bili osnova avtohtone in enkratne sladice, ki ni bila prav nič sladka, ampak je ta element dobila, ko so se vsi okusi povezali.
Res fino!
Po-sladica so bili čokoladni bonboni, od katerih so bili tisti, kjer so bile tepke prelite s čokolado, seveda najboljši in originalni.
Kaj ne bi bili, saj je Štefelin skozi leta dela v vrhunski gastronomiji gorenjske tepke, ki jih redno kupuje od svojih pridelovalcev nekako »zaščitil« in obdržal pri življenju.
Pravi tudi, da bo pri vinih stregel samo avtohtone slovenske sorte in upamo, da mu bo izbor uspel. Odlična restavracija!!!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
