Naslov: Eipprova 1 a, Ljubljana
Splet: www.restavracija-manna.si
Telefon: 031 529 974
Odprto: vsak dan od 17. do 24. ure; v soboto od 13. do 24. in v nedeljo od 13. do 23. ure.
Manna s svojim svetopisemskim imenom je v Trnovem že dobri dve desetletji.
Od začetka je to bila res ekskluzivna gostilna, potem pa je po prodaji njen blišč začel bledeti. Vsi so se trudili (predvsem več zaslužiti), kulinarika pa je bila žal v drugem planu. Nekaj podobnega je tudi sedaj, čeprav menda gosti pravijo, da pri njih uživajo.
Naročili smo trihodni meni, ki niti ni tako drag (37 € na osebo) z dodatki, ki pa niso tako poceni.
Pa poglejmo: piškot lincer s piščančjim moussom, tri vrste dimljenega oljčnega olja z oljkami, naprstnik kovačeve paštete in humusa in žepek sipinega črnila v testu z gorgonzolo in rdečo peso. Prav vse jedi so bile izvrstne, polnih in jasnih okusov.
Burrata v paradižnikovi omaki (menda je bila iz samih san marzannov, prestižne italijanske sorte), zelišč in dveh sumljivih olj (parmezanovo olje in olje iz kožice paradižnika?). Kakorkoli, okus je bil lahkoten, fin in rahlo premočan.
Jagnječji tataki se je lepo izkazal, saj je ta verzija japonski original približala našim okusom.
Ingverja kot obvezne sestavine ni bilo, je pa kuhar duhovito dodal kremo iz wasabija, kerfirja in vse skupaj dokaj posrečeno predstavil v neke vrste dizajnirani juhi.
Hladna porova juha je bila lep odgovor na poletno vročino.
Zraven je bil česnov pire, ocvrta porova korenina, feta sir in ocvrti gamber, ki je že najavljal preslane dodatke, ki so dominirali pri glavnih jedeh. Juha sama je bila prijetna in duhovito sestavljena, kakšnih presežkov pa ni bilo.
Črna sipina rižota je bila poraz dneva. Jed, ki jo kuha najmanj 2.000 gostiln in restavracij v Evropi, je hotel kuhar nadgraditi s posebnimi začimbami in zelišči. Pravega okusa parmezana in rdečega vina ni bilo, pa tudi sorta riža ni bila prava. Tudi tukaj je bilo soli preveč, še več soli pa je imel ocvrti gamber na vrhu.
Menda pa je ta jed najbolj pogosto naročana v tej restavraciji.
Druga najbolj popularna pa je hobotnica s krompirjem v paradižnikovi omaki. Kar smo lahko okusili, je bila zgolj in samo sol, hobotnične lovke pa so samo po videzu spominjale na žival, ki so jo uporabili.
Telečji file je bil obdan s pirejem iz cvetače, korenjem in kislim mlekom.
Zamisel je bila zanimiva, vendar je nismo mogli okusiti, ker je sol prevladovala prav povsod.
Na koncu nas je rešila sladica.
Sorbet iz manga, crumble iz ovsenih kosmičev, krema iz pasijonke, krema iz sirove torte – vse to je bilo vizualno videti zelo preprosto, toda okusi so bili več kot fini.