Kaj bi si človek še lepšega želel, kot preživeti sobotno popoldne in večer ob okušanju svoje najljubše sorte izpod rok človeka, ki je svoje življenje podredil prav tej sorti, modremu pinotu.
Matjaž Lemut – Tilia Estate vedno poskrbi za zanimive trenutke, prav tako pa za zanimive trenutke poskrbijo seveda tudi njegova vina. Je izjemno tehnično podkovan, luciden ter ravno prav čustven in nabrit, da ga je vedno zelo zanimivo poslušati in z njim debatirati. Večer je pričel nekako takole…
Modri pinot je sorta, ki se mora dobro izražati predvsem v svoji sortnosti, ne pa v ekstremni bogatosti. Tako ta sorta nima v sebi ničesar takega, kar bi pričakovali od rdečega vina, pa je kljub temu to najbolj čislana sorta. Če že iščemo identiteto modrega pinota, želi na koncu biti ta sorta res zgolj in samo modri pinot. Njegovi ljubitelji si želijo tako impresije kot ekspresije.
Če je prebogat, se skrije vase in postane slab merlot. Če je pretanek, pa ga vidimo kot slab rose. Tako mora biti ravno prav debel, ravno prav bogat, da ima vse tisto, s čimer nas zadovoljuje. Večina neizkušenih vinarjev izven njegove dežele Burgundije v večini pridela prebogate primerke. Tukaj se je Matjaž posul s pepelom in priznal, da je bil na tej prebogati poti tudi sam.
Pred štirimi, petimi leti se je potegnil nazaj in začel s pridelavo modrih pinotov s poudarjeno svežino in posledično tudi sortnostjo. Zato so začeli pri tej sorti z zgodnejšo trgatvijo, vsaj en teden prej kot včasih. Še vedno določa čas trgatve osnovna smernica, da je v okusu svež in saden, kljub vsemu pa je eno najpomembnejših meril pH, ki določa stopnjo zrelosti in ga lovijo nekje na 3,4 – 3,45. Modri pinot fermentirajo na jagodnih kožicah pod 20 stopinj Celzija in s tem preprečijo, da bi dobili note iz jagodne pečke. Ta sorta daje boljše rezultate v ilovnatih, kot pa lapornatih tleh. V lapornatih tleh prehitro dozoreva, prehitro doseže visoko sladkorno stopnjo, v peški in sadnosti je pa še zmeraj nezrel.
Srečanje smo odprli z Lemutovim najbolj zarečenim vinom, penino po imenu Emperor of Love, ki jo sestavljata modri pinot in chardonnay, pridelana pa je po klasični metodi. Ob ostrigah je zelo lepo teknila, nas sprostila in pripravila na Grand Pinot Noir Tasting.
Vipava valley 2023 je nato prvi pritekel v kozarce. Sam tako čudovitega do zdaj še nisem okusil, saj ta letnik za moj okus predstavlja najmanjši razpon do naslednje linije Merljaki. Žal se ravno Merljaki iz linije ukinjajo. Okusili smo 2019 in 2016 letnik. Nato pa trije letniki linije Estate. Od 2021 do 2016. Mlajši letniki izjemni, nosijo zapisa časa, zasuka vinarja proti eleganci in finesi, manj je grobosti, pridobimo na sadnosti in sočnosti. Letnik 2016 se je nekako ustavil v času in razvoju. Izjemen, malce mu zmanjka zgolj kislinskega oprijema.
V liniji bele etikete smo zadevo obrnili na glavo in pričeli s starejšimi letniki, 2016, 2018 in kot zadnji 2020. Zopet 2016 najbolj nabit, skoraj netipičen modri pinot, 2018 v polni ekspresiji, vonjam čudovito noto konjskega znoja, po kateri hrepenimo največji ljubitelji te sorte, 2020 pa predvideno čudovit, eleganten, fin, harmoničen. Prav za konec smo iz soda okusili še letnik 2022, ki napoveduje veliko vino. Po okušanem lahko že zdaj trdim, da bomo leteli visoko, zelo visoko.
Ni kaj, potrebno se bo zopet kaj kmalu vrniti v Potoče. Na novo seanso z Matjažem in na okušanje kakšnega novega ali starejšega letnika.
