Naslov: Ohonica 22, Borovnica
Splet: www.pekel.si
Telefon: 01 754 61 24
Odprto: vsak dan od 12. do 18. ure, petek in sobota od 12. do 21. ure, ponedeljek in torek zaprto
So nekatere gostilne, ki že desetletja strežejo svoj železni repertoar in ga skoraj nič ne spreminjajo, gosti pa kar prihajajo in te jedi jedo že desetletja.
Ob tem pa tudi chef(i) pilijo svoja znanja in jedi so vedno boljše!
Teja in Matjaž Mazi
Do Pekla je sicer najkrajša pot skozi Črno vas, kjer pa že dve leti rijejo cestni delavci in menda bo to trajalo še dve leti.
Vsekakor smo v Sloveniji svetovni prvaki glede izgradnje in popravil cest.
Vas Ohonica je del občine Borovnica, kamor lahko sicer pridete s primorske avtoceste, ampak v teh zastojih je vsekakor hitrejša vožnja po makadamskih luknjah po na pol zgrajeni cesti skozi Črno vas.
Če ste ljubitelj posebnih klasik, ki jih strežejo Matjaž Mazi in njegova družina, se to zelo splača!
Izbor ni širok, vendar je vse, kar tam človek pokusi, zelo okusno!
Za predjedi ponujajo odlične inčune in domačo salamo, sledijo pa žup’ce. Spopadli smo se z govejo z domačimi žlinkrofi (4 €), ki je bila deležna velike hvale, saj je nekdo rekel, da je tako dobra kot »tista od tašče«.
Goveja žup’ca
Legija predjedi se naslanja jurčke.
Čisto enostavna verzija teh kraljevskih gob na žaru (8 €) je bila odlična, verzija z gorgonzolo (8,60 €) pa še boljša.
Gostišče Pekel je znan tudi po postrveh, ki jih tudi ponujajo v nekaj verzijah – so zelo fine, ampak tokrat jih nismo dali na vilice.
Na bosanskih potočnih rakih se je razvil njihov sloves, saj jih skuhajo v chardonnayju.
Odlični jurčki z gorgonzolo
Pravzaprav ima Pekel zelo posebno zgodbo, ki temelji na njihovi vinski ponudbi.
Gospod Mazi je od nekdaj oboževalec čilskih vin – klet Cassiliero del Diablo – Hudičeva klet.
Ime temelji za stari legendi, ko so španski misijonarji tam postavili prvo klet, so vina redno izginjala iz nje. Seveda so jih delavci – Indijanci – kradli.
Zato so razširili govorice, da v klet hodi sam hudič, kraje so se prenehale, ime pa je ostalo.
Mazi vsako leto uvozi po dva priklopnika teh vin in jih po zelo ugodnih cenah prodaja svojim gostom, ki pa jih lahko tudi kupujejo »za domov«.
Vina so odlična (od penečih do močnih rdečih), cene pa izvrstne.
Matjaž je v tej kleti bil že nekajkrat in se priduša, da bo kot upokojenec svoj čas preživljal tam. Z ženo, ki bo prišla za njim.
Biftek s poprom
Ena od glavnih jedi so njihovi bifteki.
Na žaru pečen telečji T-bone (26 €) je bil super, morda le malo preveč pečen, toda goveji biftek v poprovi omaki (28,20 €) je bil nenadkriljiv. Srednje pečen, sočen s krasno poprovo omako, ki je bila tako dobra, da smo naročili »še!«.
Monoporcijski mango
Pri sladicah smo se orientirali na slastno panna cotto (3,50 €) in mangovo sladico (3,60 €), ki je prekašala vse, ki nosijo ime »mangova«.
Kakorkoli že – v Peklu pri hudičih je fajn!
Nič kompliciranega, ampak zelo slastno in pošteno.
Da o vinih ne govorim!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
