Naslov: Ulica Ivana Ščeka 2, Vipava
Splet: www.podfarovz.si
Telefon: 040 638 470
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure, ob ponedeljkih in torkih zaprto
Ko je Denis Ibrišimović pred štirimi leti prevzel gostilno Podfarovž, kjer so pred njim domovali še številni drugi gostinci, je bil v svojih začetkih (glede na naš prvi obisk pred skoraj tremi leti) korekten, a nič več kot to.
Toda, kar smo okusili zdaj, je velikanski skok in mirne duše lahko rečem, da gre za eno najboljših gostiln v Vipavski dolini. Denis je (tako kot njegovi predhodniki) zelo zavezan svoji bogati Vipavski dolini in skuša na krožnikih to tradicijo prikazati na najboljši način.
Denis Ibrišimović
Že lokacija gostilne same – ob enem od izvirov reke Vipave je zelo slikovita in malček skrita, saj se do nje z avtomobilom ne da pripeljati. Notranjost je lepo in sodobno preurejena in gost se notri takoj lepo počuti.
Najprej smo predse dobili pozdrava iz kuhinje – v kozarcu je bila odlična zelenjavna juha, družbo pa ji je delala skodelica iz listnatega testa – pastetka, polnjena z gosjo pašteto. Izdelek je bil okusen in lepo narejen, toda tak sladkast in močan okus nekako ne spada na čisti začetek obeda. Ponujajo ribji in mesni meni, mi pa smo se (kot po navadi) odločili za oboje. Veličasten začetek nam je priredil njihov tatarski biftek, imenovan tudi sekanica. Meso je bilo harmonično začinjeno, nadgradnje na vrhu pa so nas pustile odprtih ust: marinirana šalotka, majoneza iz čebule in hrustljava ocvrta čebula. Ob pečenih kruhkih, začinjenih z maslom in zelišči je jed ekspresno izginila s krožnikov.
Tatarski biftek oziroma sekanica s čebulo na tri načine.
Morska žaba
Topla predjed mesnega dela je temeljila na ješprenju, ki je bil v obliki ričote s črnim tartufom, prahom dehidriranega pršuta in bučne juhe.
V sredini je bil poširan jajčni rumenjak, ki pa je svoje posebne arome dodal, ko je jedec z žlico vse to zmešal. Kombinacije so bile tako dobre, da ko si začel, nisi končal. Na morski strani je bila v glavni vlogi jakobova pokrovača (kapesanta) v hladni peni iz dimljenega krompirja in pastinaka z dvema čipkama rdeče pese in peteršilja. Že vizualno je bil ta krožnik močan, okusno pa še bolj intenziven – ne glede na kar pestro sestavo je bilo moč čutiti prav vse komponente. Tukaj moram pohvaliti tudi vinski izbor. Ne glede na različne jedi je natakar znal priporočiti prava vina, ki so se res idealno ujela z okusi. In seveda – vsa vina prihajajo iz Vipavske doline!
Jagenjček s korenčkovim pirejem.
Čokoladni sufle
Glavna jed na morski strani je bila morska žaba, ena najbolj okusnih rib Jadranskega morja, ki je drugače precej velika, toda tukaj smo uživali ob malih pečenih filejih na pireju iz korenčkove kreme in gomoljaste zelene.
Dodali so še pesto iz bazilike in ocvrto cvetačo s pasijonkinimi ikrami. Tudi tukaj je bilo okusov veliko, vendar je tipičen okus ribe ostal prevladujoč in drugo je dodalo lepo harmonijo k ponujenemu vinu. Mesni del je zastopal jagnječji hrbet. Pekli so ga tri ure sous-vidu in ga na koncu popekli, spremljava je bil pire iz sladkega krompirja z drobljenimi lešniki, čipsom topinamburja in popečenimi jabolki z na maslu popečenimi jurčki. Prvi kuhar in avtor vseh jedi je Ibrišimović, ki so mu kombinatorika sestavin, kuharske tehnike in kombinacije z vinom zelo jasne. Okusi so se neutrudno zlivali preko brbončic in naše zadovoljstvo je bilo res veliko. Kakorkoli – za sladice je malo zmanjkalo prostora, zato smo si razdelili odličen čokoladni sufle s pistacijevo kremo in posušenimi rožicami. Na vrhu je bilo jabolko, karamelizirano v ponvi. Poleg super čokoladnega okusa so rožice s kremo pistacije dvignile okuse in potrebovali bi samo še požirek kakšnega ruby portovca, da bi obed zaključili v velikem zmagoslavju. Ampak – portovcev v Vipavski dolini ne delajo. Kakorkoli – obed v Podfarovžu je bil odličen!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
