Naslov: Predoslje 22, Kranj
Splet: www.gostilnaskristof.si
Telefon: 04 234 10 30
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto
Gostilna Krištof je ena od velikih stalnic kranjske kulinarike.
V tej, bolj moderni podobi obstaja že več kot dve desetletji in iz tipične vaške gostilne v bližini Brda pri Kranju, so evoluirali v eno izmed najbolj originalnih gostiln v Sloveniji!
Od časov, ko so eksperimentirali s sejšelsko-gorenjsko kuhinjo, preko grške in italijanske do zadnje večerje na Titanicu in še in še, so počasi prišli do naziva prve ekološke gostilne v Sloveniji, kjer so stregli jedi, ki so bile prav vse sestavljene iz ekoloških sestavin.

„Ta glavni“ – Tomaž Bolka, kuhar Uroš Gorjanc in Krištof Bolka.
Zdaj so to linijo nadgradili in se trudijo obdržati te sestavine, njihov chef Uroš Gorjanc je bratoma Krištofu in Tomažu dodal tisti element mojstrstva, ki jim je včasih zmanjkal.
Ambient je domače lep in zelo klasičen, meniji pa dodelani glede na želje gostov. Po treh pozdravih iz kuhinje v stilu ene porcije smo zaplavali med simfonije Uroša Gorjanca.
Skupni imenovalec prvega krožnika so bile kumare – v ginu marinirana kumara, granita iz kumare, ožgana kumara, pena iz kumare ob vodomčevih postrveh (bela in rdeča) ter ikrami iz te ribe.
Čips iz tapioke je s svojo hrustljavostjo dodal še piko na i. Pogumen in čist krožnik z jasnimi okviri – kumare na več načinov so okrepile okuse te zelenjave, lepe ribje arome s prijetno pokajočimi ikrami in hrustljava tapioka na drugi strani so krožnik pospremile v dvorano zmagovalcev.

Karpačo iz vodomčeve bele in rdeče postrvi z ikrami in čipsom iz tapioke.

Karpačo iz vodomčeve bele in rdeče postrvi z ikrami in čipsom iz tapioke.
Sledil je atraktiven krožnik, kjer je bil na vrhu telečjega tatarca pečen in poširan rumenjak, posut z naribanimi lešniki in topinamburjevim čipsom.
Meso je bilo krasno začinjeno (z vinom Barolo), poseben okus pa je dal dotik počasi mezečega rumenjaka. Naribani lešniki so dokazali, da kaj takega lahko naredimo tudi doma, saj je projekt 120-odstotno uspešen. In jasno – tudi hrustati mora. Za to pa je poskrbel ocvrti na tenko narezani topinambur. Odličen krožnik!
V pomladnih časih na Gorenjskem čemaževa juha ne sme manjkati. Uroš jo je tukaj umetelno „začinil“ z neke vrste ocvrtim spomladanskim zvitkom, ki je vseboval kuskus, severnoafriško žito, v kombinaciji z jadranskim škampom. Žal lupinar sploh ni prišel do izraza, pa tudi kuskusa je bilo bolj za vzorec. Je bila pa zato juha sama odlična!
Čeprav pri Krištofu zelo sledijo lokalnim in sezonskim sestavinam, naslednji krožnik ni bil iz tega filma.
Rižota s pečenim filejem kovača, pečeno jakobinko (kapesanto), mavrahi, zelenim špargljem in parmezanovo peno je bil velik strel v prazno. Množica nekompatibilnih okusov ob razkuhanem rižu, ki sploh ni bil riž za rižote, preko očitne slanosti, ki jo je parmezanova pena samo še potencirala, so bili udarci v prazno, saj se špargljev kljub njihovi moči sploh ni čutilo. Na moje pripombe pa je bil Uroš neomajen: “Gosti imajo ta krožnik radi!“

Telečji tatar z rumenjakom, lešniki in topinamburjem.

Rižota z mavrahi, beluši in kapesantami ter parmezanovo peno.
Kunca v slanini je Uroš napolnil s pinjolami in pistacijami z domačim raviolom, ki ga je napolnil s skuto in slovenskimi žiti in zraven postavil korenček, ki je bil pripravljen v sous-vidu s soljo in sladkorjem. Dodali so še kunčevo omako, ki je bila preveč slana. Kunci imajo zelo suho meso, zato jih je pametno zaviti v slanino, kar je Uroš tudi naredil. Vseeno je bilo meso presuho.
Za konec je bila na mizi mala sadna pita z borovnicami, gelom maline, jagodami in sladoledom iz grškega jogurta.
Pa še ni bilo konec, kajti Krištofi so nam za konec na mizo prinesli miniaturno, a hudo okusno jed, ki je bila neke vrste križanec med sladico in „redno“ jedjo – šmorn, pečena gosja jetra, lešnikova skuta in pomarančo, ki je najljubša jed znanega slovenskega fotografa.
Gostilna Krištof vedno preseneča in tokrat je tudi. No, malce več pazljivosti pa bi jim prineslo najvišjo oceno!
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen