Vstopno vino kleti Garbole, pa kakšna petarda.
Nedvomno nosi isti DNK, kot njegov izjemni brat Hurlo, kateremu sem prisodil 100 točk. Lahko napišem, da gre za nekakšno krotkejšo verzijo Hurla, za mini amarone. Zelo globoke, praktično neprosojne barve rubina s svetlejšim robom. Vonjamo zrele češnje, višnje in slive, sladič, cigare, temno čokolado, zelišča. V ustih polno, bogato, potentno. Tekstura je kljub temu nežna, mehka, žametna. Suho, tanini ravno prav zaznavni, ravno prav sušijo usta in skupaj v navezi s fenomenalnimi kislinami tvorijo čudovito čvrsto, kompaktno konstrukcijo. Zopet imamo na eni strani mišice, na drugi strani pa urejenost, tehnično brezhibnost ter briljantno sočnost in pitnost. V vseh fazah se na polno dogaja, tako v nosu, kot v ustih vsako minuto zaznamo kaj novega. Za vstopni razred premore Heletto neverjetno širino, globino, kompleksnost, že kar rustikalnost na moderen način. Če je Hurlo Bugatti s 1000 konji, je Heletto Ferrari s 700 poskočnimi konjiči, ki so čudovito ukročeni in se brezhibno prilagajajo razmeram na cesti. Če sem Hurlu prisodil popolnost s 100 točkami, lahko Helettu brez obotavljanja prisodim 95 točk.