Primerjava kakovosti turističnih uslug je nekaj podobnega, kot je bilo včasih tekmovanje revolverašev na Divjem zahodu.
Nekdo je bil hitrejši od najhitrejšega, vendar je potem vedno srečal nekoga, ki je bil še hitrejši in boljši. Kompetitivnost zmaguje in seveda je zelo pomembno, kakšne so naravne danosti. Kot pri revolveraših – kdo je imel boljše reflekse….
Slovenija je v t.i. termalnem turizmu zelo močna.
Naša zdravilišča v kombinacijah z milijoni hektolitrov termalnih voda nudijo zares veliko pestrost in visoko kakovost. Če dodamo zraven še bogato ponudbo mineralnih vod, ki vrejo iz globin in strokovno sodelovanje odličnih zdravnikov, ki tam pomagajo pri zdravljenju določenih bolezni in okvar, smo res na konju.

Ermitage Bel Air Hotel
Ko pa stopimo k našim zahodnim sosedom v okrožje mesta Abano, ki je dobri dve uri in pol oddaljeno iz Ljubljane, otrpnemo.
Na področju, velikem 21 km2, se razteza največje termalno zajetje na svetu. Voda iz vroče podzemske reke teče od severa proti jugu, vendar na tem območju trči v neprebojne bazaltne kamenine.
Pritisk se je nabiral toliko milijonov let, da je voda na več delih udarila na površje in prve „terme“ so bile tam že v paleolitiku!
Geologi pravijo, da bi te vode sicer prišle na plano nekaj sto kilometrov južneje, ob Bologni, ampak ravno zaradi teh pritiskov in visokih temperatur (okrog 80° C) so terme okrog Abana največje in najbolj znane na svetu.
Termalno – zdraviliška metropola
Čeprav je zdravilna voda iz tega okoliša poznana ljudem že več kot 2.000 let, so bili seveda Rimljani tisti, ki so pričeli uživati v dobrobiti toplih voda in tja so pošiljali svoje poškodovane legionarje na okrevanja.
Aponi, kot se je to mesto imenovalo v času rimskega imperija, je poznano tudi iz antičnih pripovedk in je omenjeno v zgodbi o Herkulu, ki naj bi tam bil nekatere od svojih spopadov z nadnaravnimi bitji.
Lahko pa tudi rečemo, da je bil tam „termalni turizem“ prekinjen le enkrat – v 6. stoletju, ko so območje zavzeli Langobardi in v stilu takratnih vojsk vse promptno uničili.
A ne za dolgo – od 9. stoletja dalje so se ljudje spet naseljevali v okolici. Pravi turistični „bum“ se je pričel pred dobrimi stotimi leti, ko se je v Evropi po zaslugi najprej Angležev, potem pa še Nemcev začel razvijati turizem.
Večje in manjše kmetije so pričele sprejemati tuje goste in hitro so jih večali in dozidavali.
Ker je bil to zelo pogosti pojav, se je našel nek res pameten uradnik in izdali so odlok, da mora hotel (kakršen-koli je že takrat bil) imeti na svojem posestvu tudi vsaj en bazen s termalno vodo. Območje je postajalo vedno bolj znano in trume turistov so tja hodile na počitnice, pa tudi zdraviliški turizem se je vedno bolj razvijal.
O zares meteorskem razvoju turizma priča podatek, da je zdaj na območju Abana več kot 20 hotelov – vsak s svojimi lastnimi zajetji mineralne zdravilne vode!
Ermitage Bel Air Hotel je eden tistih z najdaljšo tradicijo in je tudi eden od najbolj zvezdniških.
Tudi ta je tako, ko velika večina ostalih družinsko podjetje in zdaj ga vodi Marco Maggio, ki je četrta generacija hotelirjev.
Sprejem in nastanitev – 5
Čerpav ima hotel „samo“ štiri zvezdice, je dostop z avtomobilom do vhoda odličen. V našem primeru je voziček za prtljago pripeljal energični možakar, se predstavil: “Marco“ in nas takoj napotil na večerjo, kajti bili smo že malce pozni.
Pa nič zato, saj so tekom obeda prtljago lično zložili v prostorne in odlično opremljene sobe. Staro stilsko pohištvo ali pa morda novo, narejeno na stari način, postelje z baldahinom, diskretno postavljeni veliki plazma televizorji, perzijske preproge ter ločena kopalnica od stranišča so nas v hipu navdušili.
Pravzaprav smo takoj dojeli sporočilo o več kot stoletje dolgi tradiciji, ki še vedno deluje in je zelo prijazna.
Zaradi precejšnjega dela bazenov v notranjosti centralne stavbe in zelo vroči izvirski vodi, so hodniki kar malce vroči, vendar je situacija v sobah takoj drugačna, saj jim klimatske naprave delujejo odlično in neslišno.
Wi-Fi povezave delujejo odlično in nabor TV kanalov je modro in preudarno selekcioniran.
Kulinarika in vino – 5
Ker je Ermitage Bel Air hotel eden od vodilnih zdravstvenih hotelov v Abanu, je popolnoma logično, da hrano pripravljajo z veliko mero pozornosti in analiz tistega, kar jedi vsebujejo.
Zato tukaj ni tistega, kar podobnim slovenskim zgodbam jemlje kredibilnost – iskanje najbolj poceni ponudnika določenih surovin. Tukaj iščejo v prvi vrsti najboljše in lokalno obarvane sestavine, kjer seveda prednjačijo biološke kmetije oz. proizvajalci.
Glavni chef je že vrsto let Michele Bruseghin, ki je tovrstne preizkušnje odpravil z odliko. Najprej kot nabavnik – točno ve, kje kaj poiskati in kupiti.
In seveda najbolj pomembno – kako to pripraviti na najboljši način.
Večerje so velika radost tudi za največje izbirčneže, saj ne glede na to, da zelo pazijo kaj gosti jedo, so okusi tako dodelani, da se človek sploh ne zaveda, da je neke vrste deloma bolniško – dietetično hrano.
Testenine v vsaj dveh oblikah so na sporedu skoraj vsak dan, vendar je njihova sestava zelo drugačna. Polnozrnate moke iz ekoloških mlinov, ki so pripravljene tako, da jedec sploh nima občutka teže v želodcu.
Podobno bi lahko trdil za vse ostale jedi, vključno s sladicami!
Pri vinski ponudbi prednjačijo izvrstni lokalci in spet sem bil priča neskončnosti bogastva italijanskih vinskih pokrajin, ponujajo pa skoraj vse, kar ta vinsko bogata država ponuja.
Se pravi – tudi tukaj je užitek pred zdravjem in dietami; razen če komu ene od njih res ne predpišejo.
Zdravstvo, wellnes in drugo
Kot govori že samo ime, je Ermitage Bel Air hotel eden tistih, ki ima zraven še dodatek – Medical hotel. Tako kot v naših zdraviliščih poleg navadnih gostov tukaj delujejo tudi največji strokovnjaki iz medicinskih centrov v Bologni, Milanu in bližnji Padovi.
V prvi vrsti gre tukaj za rehabilitacijo poškodb in starostnih okvar, na drugem mestu pa so terapije za kardio-vaskularne bolezni. Vse – tudi vaje v prostoru za fitness – potekajo pod zdravniškim nadzorom, članom družne pa omogočajo sobivanje v sobah, kjer bivajo njihovi sorodniki.
Tako zunanji kot notranji bazen sta prostorna, voda pa je kar precej vroča. Ob izviru je okrog 80° C – in jo morajo celo hladiti, zato kakšno resno plavanje, kjer se človek bolj ogreje, skoraj ni mogoče, odsvetujejo pa tudi več kot polurno zadrževanje v bazenih.
Glede na to savn sicer ni, imajo pa vrsto masažnih terapij, kjer prednjači tista z naravnim blatom. Ja, na dvorišču tega hotela poleg mineralne vode črpajo zdravilno blato, katerega učinke so dojeli tudi Rimljani, saj so prvi pred 2.000 tam uredili toplice za poškodovane legionarje. Blato je zelo toplo in „pacienta“ z njem prekrijejo za največ 20 minut. Po petih dneh takšne terapije je človek menda kot prerojen.
Zajtrki so kraljevski in skorajda ničesar, kar bi si izbirčen gost zaželel, ne manjka. Zanimivo pa je, da je poleg kuharja glavna za nabavo jestvin mama sedanjega lastnika, ki natančno ve, kje kaj kupiti.
V okolici je množica zgodovinsko-kulturnih spomenikov in dolgčas vam ne bo.
In še to – na začetku sem napisal, da nas je sprejel Marco, ki je nosil našo prtljago. Ko sva se pogovarjala, sem ugotovil, da ni samo manager ali direktor marketinga – bil je sam lastnik – ki pa ni vedel, kdo smo.
Deloval je kot del ekipe, kjer je najvažnejše, da se gosti dobro počutijo in da so lepo postreženi. Hm – je morda kdo kaj podobnega doživel pri nas?
Besedilo: Peter Jazbec