Iz slovensko burgundske kleti prihaja izjemen chardonnay v liniji Erigone.
Grozdje za to vino prihaja iz enega vinograda, gre za 3 hektarje, ki so bili zasajeni leta 1996 v Oseku, v Vipavski dolini. Tako fermentacija, ki so jo sprožile naravne kvasovke, kot zorenje, je bilo izvedeno v lesenih barikih. Po izboru najboljših sodov je vino nato še eno leto zorelo v inoksu. Že barva daje slutiti vrhunskost, očara svetlikajoča zlatorumena z zelenkastimi odtenki. Vonji izjemno fini, milimetrsko natančni… limona in limeta, travnate, zeliščne in mineralne note v navezi z ravno pravšnjo maslenostjo povsem očarajo. Že v nosu je vino tako poštimano, deluje tako izjemno sočno, da točno veš, kaj bo sledilo v ustih. In točno to se nato tudi zgodi. Čudovito in še enkrat čudovito. Za v učbenik te znamenite burgundske sorte. Srednjega telesa, suho, s fascinantnimi kislinami, ki potrdijo domnevo iz nosu, da gre za pregrešno svežino, sočnost, poželjivost, pitnost. Ko se na brbončice pripeljejo še sadne, mineralne in maslene zaznave, bi tekočino v ustni votlini valjal v nedogled. Preprosto brezhibno, izpiljeno, fokusirano.
Z vsakim vdihom in požirkom je jasno, da gre za prvovrsten chardonnay, ki so ga pridelali ljudje z obilo znanja in izkušenj. Že res, da gre za izjemno hvaležno sorto, iz katere je dobesedno težko pridelati slabo vino, pa vendar je za tako velik kaliber potrebno zelo veliko spretnosti tako v vinogradu, kot nato v kleti. In ravno zato se zopet na koncu izkaže, da je hudič v detajlih. Velika večina chardonnayev na sceni je povsem korektnih, jim človek nima kaj očitati. Obstajajo pa tudi takšne rakete, o kateri ravno pišem, ki so nekakšen svetilnik ravnokar omenjenim, korektnim variantam in ki dajo vedeti, zakaj gre pri chardonnayu za verjetno najbolj žlahtno belo sorto sveta.
