Dežela, kjer ima pivo prednost pred vinom: Latvija

Baltske države sem sklenil obiskati z lastnim avtomobilom. Za dobrih 1500 kilometrov dolgo pot sem imel na voljo dovolj časa, da sem lahko spotoma obiskal še ducat zanimivih kotičkov Vzhodne Evrope. Po tednu dni pa sem se vendarle razveselil napisa: Republika Latvijas. Ker je del schengenskega območja, seveda nisem dobil vstopnega žiga, saj na mejnih prehodih že vrsto let ni več uradnikov.

Jurmalo zaznamuje na stotine starih vil.

Jurmalo

Glasbena prestolnica

Pristaniško mesto Liepaja je bilo prvi razlog za daljši postanek. V času sovjetske okupacije je bilo tu pomembno vojaško oporišče, na kar spominja nekaj vojaških objektov, vključno z zloglasnimi zapori. Ti so sedaj spremenjeni v muzej in predstavljajo boleč spomin na preganjanje svobodomiselnih Latvijcev. Privlačnejšo podobo kažejo kilometri peščene obale, ki so že vsaj pred stoletjem vabili turiste. Marsikdo si je tu postavil razkošno leseno vilo, toda žal je večino tovrstnih hiš že močno načel zob časa. Nekatere so vendarle zgledno obnovljene in vlivajo upanje na ponovni razcveta turizma. Tudi mestne oblasti se zavedajo, da je turizem največja priložnost. Središče mesta so zgledno obnovili, po njem pa je speljana tematska pešpot. Označena je s kovinskimi notami, ki so vdelane v pločnike in vodijo mimo najbolj zanimivih zgradb. Note nakazujejo, da je mesto tesno povezano z glasbo. Velja za prestolnico rocka, saj prav od tod prihajajo najbolj priljubljeni latvijski rockovski ansambli. V mestu poteka več glasbenih prireditev, ki še posebno v poletnih mesecih privabijo veliko obiskovalcev. Nenadejano sem imel priložnost prisluhniti eni izmed najbolj priljubljenih latvijskih skupin Brainstorm. Veliko pesmi izvajajo v angleščini in so dokaj uspešni tudi v tujini. Leta 2000 so zasedli tretje mesto na Evroviziji, dve leti kasneje pa je njihov uspeh presegla Marija Naumova, ki je Latviji prinesla prvo zmago. Uspehi latvijskih glasbenikov pa niso naključje, saj je petje igralo pomembno vlogo pri ohranjanju nacionalne identitete in je pogosto spremljalo proteste proti sovjetski oblasti Vsakih pet let v Rigi poteka festival zborov, na katerem hkrati zapoje kar okoli 10.000 pevcev!

Liepaja velja za prestolnico rocka.

Vsak večji kraj poživlja tržnica.

Pestra ponudba velike tržnice v Rigi.

Peščene plaže vabijo

Latvija je bila že pred sovjetsko okupacijo znana turistična destinacija. To je veljalo predvsem za območje več kot trideset kilometrov dolge peščene obale, ob kateri je nanizana vrsta manjših krajev. Znani so pod skupnim imenom Jurmala. Dolgi kilometri peščenih obal se v poletnih mesecih spremenijo v središče zabave za stare in mlade. Ob obali in le nekaj deset metrov oddaljenih ulicah se vrstijo različni lokali, ljubitelji nakupovanja pa se lahko navdušujejo nad več kot kilometer dolgo ulico, rezervirano za pešce, ob kateri se vrstijo številni butiki in restavracije. Za pestro dogajanje skrbijo še številne kulturne in športne prireditve, ki poživljajo utrip letoviških krajev vse od junija do septembra.

Poseben pečat dajejo Jurmali tudi več kot stoletje stare lesene vile. Kar okoli tri tisoč jih je menda raztresenih po borovih gozdičkih in mnoge so zgledno obnovljene. V nekaterih so urejeni butični hoteli. Večino prenočišč nudijo večji hoteli; nekateri od njih izvirajo še iz socialističnih časov. 

Peščene baltske obale so privlačne vse leto.

Prestolnica na jantarjevi poti

Jurmala je med drugim odlično izhodišče za obisk Rige, prestolnice države. Povezuje ju namreč železnica in mnogi se zato odločijo za bivanje v Jurmali, delo pa si poiščejo v dobre pol ure vožnje oddaljeni Rigi. Tako se elegantno izognejo prometni gneči in kaosu več kot pol milijonskega mesta. Glavna železniška postaja se priročno nahaja na robu najbolj slikovitega, srednjeveškega dela mesta. Bogato okrašena pročelja zgledno obnovljenih stavb so me takoj prevzela. Kar težko sem si predstavljal, da so morali veliko hiš zgraditi na novo, saj je bila Riga med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Danes je staro mestno središče na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Z malo domišljije se ni bilo težko povrniti v čase, ko je bila Riga eno izmed bogatih trgovskih hanzeatskih mest severne Evrope. Takrat so v bližnjem pristanišču na ladje natovarjali najbolj iskano blago z Baltika: krzno, med in jantar. Zaradi slednjega so trgovski poti med osrednjo Evropo, Rusijo in Azijo, ki je potekala ob reki Daugava, pravili tudi Jantarna pot. Jantar je še danes eden izmed predmetov, ki ne manjka v nobeni latvijski zlatarni ali trgovini s spominki. 

V prestolnico je najbolj elegantno priti z vlakom.

V Rigi pozornost vzbujajo tudi številne hiše v secesijskem slogu, ki obkrožajo staro mestno jedro. Ker so precej raztresene naokoli, si je potrebno pomagati z avtobusom ali pa skočiti na enega izmed tramvajev, ki povezujejo vse dele mesta. 

Kljub obilici sodobnih nebotičnikov, veliko pozornosti še vedno vzbuja stara sovjetska stolpnica, ki ji pravijo kar Stalinova torta. Podobne stojijo tudi v Moskvi. Danes ima v njej prostore latvijska Akademija znanosti. Visoko proti nebu se dviguje tudi 42 metrov visok kip svobode, ki je simbol latvijske neodvisnosti, saj je posvečen padlim vojakom v boju za prvo latvijsko neodvisnost ob koncu 1. svetovne vojne.

V živahnem starem središču vabijo številne trgovine, vsak malo večji trg pa zaznamujejo lokali na prostem. Cene so približno takšne kot pri nas, kljub temu, da imajo Latvijci precej nižje plače. Razlike med revnimi in bogatimi so vedno večje. O tem sem se lahko prepričal na mestnih ulicah, ki so polne presenetljivo dobrih avtomobilov. Tudi najdražje restavracije so vedno polne, prav tako pa nakupovalna središča, v katerih je mogoče najti večino najbolj znanih svetovnih znamk. 

Latvijske dobrote na mizi

Kulinarično-pivskega spoznavanja Latvije sem bil deležen v gostilni Taverna sredi starega dela prestolnice. Gostilna je urejena v obokanih kletnih prostorih nekdanje vojašnice. Na čase izpred nekaj stoletij spominjajo grobo stesane mize in klopi ter lončena posoda in svečniki namesto luči. Na grobo pleskanih stenah imajo z zemljevidom predstavljeno Latvijo, ki je razdeljena na štiri pokrajine, od katerih se vsaka ponaša z značilnimi jedmi in več vrstami odličnega piva, tudi takšnega z dodanim medom. Večjim pivovarnam delajo konkurenco proizvajalci kraft piva. 

Pravo kulinarično popotovanje je z energičnim nastopom pred obloženo mizo pričarala v narodno nošo oblečena natakarica:

Šopek lokalnih jedi in piv.

Okusni prigrizki-piragi in picete.

Predstavitvi je sledila degustacija omenjenih dobrot in več vrst piva, za popotnico pa še recept priljubljene grahove jedi. V Latviji so namreč čase največjega pomanjkanja pogosto prebrodili z uživanjem graha, saj je bilo mogoče posušena zrna hraniti tudi več let. Nič čudnega, da je še danes priljubljena narodna jed – grah prelit s praženo slanino in čebulo.

Trajnostni turizem na pohodu

Za več kot tri Slovenije velika država je redko naseljena in se lahko pohvali z obsežnimi naravno ohranjenimi področji. Skoraj polovico gričevnatega ozemlja pokrivajo gozdovi, v katerih je mogoče med drugim srečati tudi volkove, zamočvirjena območja pa so pravi raj za ptice. Več kot 2000 jezer je, skupaj s še nekajkrat toliko rekam, ribolovni paradiž in tu je še dobrih 500 kilometrov morske obale, od katere skoraj polovico predstavljajo udobne peščene plaže! Vedno več turistov se zanima tudi za latvijsko podeželje in danes je že mogoče prespati na več kot stotih kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tam ponujajo kvalitetno domačo hrano, ki je večinoma pridelana na ekološki način, pa čeprav njihova pridelava ni certificirana, saj je to povezano z dodatnimi stroški. 

Ena izmed številnih secesijskih hiš.

Skrivnosti gradov

Posebno tržno nišo prestavljajo obnovljeni dvorci. Eden najlepših je grad Birini, ki stoji dobre pol ure vožnje iz prestolnice. Njegov nastanek sega v sredino 19. stoletja. V njem je bil po drugi svetovni vojni sanatorij, od leta 1993 pa je preurejen v ekskluzivni hotel. Grad je dala postaviti družina Pistolkorss. Srečno zaljubljena August in Emily sta si ustvarila romantično gnezdo, toda žal ju je pretresla družinska tragedija. Edina sinova sta namreč naredila samomor. Mlajši v vojski, starejši pa zaradi prepovedane ljubezni s služkinjo. Duh nesrečnega dekleta menda še danes tava po grajskih sobanah in kot je zatrdila receptorka, se ji ponoči večkrat dozdeva, da jo nekdo opazuje…

Simbol latvijske neodvisnosti.

Nekdanja hiša trgovskega združenja je ena največjih znamenitosti Rige.

Palača Rundale se ponaša tudi z razkošnim vrtom.

Bivanje v gradu, kljub odmaknjeni lokaciji, še zdaleč ni dolgočasno. V užitek je že posedanje po sobanah, občudovanje starega pohištva in sanjarjenje v sobah z razgledom na grajsko posestvo. To vabi na poživljajoče sprehode ob jezerih in gozdovih. Lahko si omislite tudi jahanje ali vožnjo s kočijo. Nad slednjo se še posebno navdušujejo mladoporočenci. Ti se radi ustavljajo na gradu vsaj za kosilo in obisk hrasta ljubezni. Tako imenujejo mogočno drevo, s katerega visi na desetine zvončkov z vgraviranimi imeni zaljubljenih parov. Svojo zvezo namreč potrdijo tako, da povežejo dva zvončka z vrvico in ju vržeta na drevo. Če že v prvem poskusu obvisita na veji, bo njuna ljubezen večna… 

Za najbolj znano latvijsko graščino velja baročna palača Rundale, ki leži pri kraju Bauska, blizu litvanske meje. Veliko palačo so dokončali leta 1730, skozi stoletja pa je zamenjala več lastnikov. Med slavnejšimi je bil ljubimec Katarine Velike, princ Zubov. Po 2. svetovni vojni je bila med drugim v njej gimnazija, zadnja desetletja pa je preurejena v muzej, eden najbolj obiskanih v Latviji. Del palače je urejen kot ekskluziven hotel za protokolarne namene. Palačo velja obiskati tudi, če niste prevelik ljubitelj muzejev. Impresivna je že njena zunanjost, vključno z filigransko urejenim parkom.

Latvijski vsakdan

Latvija je geografsko srednja izmed treh baltskih držav, velika je za tri Slovenije, a ima komaj nekaj več prebivalcev. Izpod petdesetletne okupacije Sovjetske zveze se je skupaj z Estonijo in Litvo osamosvojila leta 1991, toda njen gospodarski razvoj je nekoliko počasnejši kot pri obeh sosedah.

Ruski avtomobili so, tako kot mnoge druge stvari iz časa polstoletne sovjetske okupacije, postali preteklost na latvijskih cestah. Ruščina je sicer še ostala prisotna, predvsem med starejšimi ruskimi priseljenci, z razvojem turizma pa je zanjo med mladimi tudi malo več zanimanja kot pred leti. A duh socialističnih časov še vedno živi med zaposlenimi. Začutim ga pri kakšni zdolgočaseni prodajalki v trgovini, pri hladnem čuvaju v muzeju, nezainteresirani voznici tramvaja in še kje. Pravzaprav je ob slabih plačah povprečnih poklicev in cenah na ravni naših, težko biti prijazen. A mladi so se že davno nalezli zahodnjaškega načina življenja. Z malo več truda in iznajdljivosti si lahko privoščijo marsikaj, o čemer njihovi so lahko njihovi starši le sanjali. Predvsem lahko prosto potujejo po svetu, imajo možnost boljšega zaslužka, lahko odhajajo na študij in delo v tujino. Uradni jezik je latvijščina, ki spada v isto skupino jezikov kot litovščina. Večina mladih danes dobro govori angleško in še katerega izmed najbolj razširjenih svetovnih jezikov. 

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan