Gre za argentinsko klet z več kot 100 letno tradicijo, slovenskim enologom po imenu Ernesto Bajda in eno najbolj markantnih etiket v vinskem svetu.
Na njej so upodobljene štiri ženske s simbolnim pomenom zgodovine vinske sorte malbec. Eleanor Akvitanska ponazarja samo rojstvo sorte. Imigrantka predstavlja selitev malbeca čez ocean. Filoksera je najbolj zlobna in nas spomni na trtno uš, ki je v drugi polovici 19.stoletja zdesetkala evropske vinograde, ki od takrat naprej nikoli več niso bili enaki. Adrianna Catena predstavlja Bodega Catena Zapata.
Vino je zelo globoke, dobesedno goste barve rubina s svetlejšim robom. V nosu doživimo eksplozijo sadja. Gre za sadno bombo, ki se ji pridružijo še vijolice, začimbe, note zorenja v lesu. Tudi v ustih polno, bogato, gosto, potentno. Zopet prednjači sadje v obliki sliv, borovnic, gozdnega jagodičevja. Kot bi pili alkoholiziran sadni sirup. Tanini zelo prisotni, lepo grabijo ustno votlino, kisline so na srečo tudi zelo visoke, vendar zrele. Prisotna je tudi dobršna mera mineralnosti in ravno pravšnja pikantnost. Dobesedno korpulentno vino, ki ga razganja na vse smeri. Ker je še ekstremno mlado, je še malce neotesano, se še ne zna vesti in držati pravil. Rabilo bo nekaj let, da se bodo note in zaznave povezale v skladno in harmonično celoto. Zdaj so te zaznave vsaka sebi, še malce nepovezane, nosi ga sem ter tja. Se pa čuti čudovit nastavek za nadaljne zorenje. Čas je vsekakor njegov zaveznik. Da gre za vrhunsko vino nazadnje potrdi še pookus, ki je neverjetno intenziven in predvsem dolg. Ja, gre za vrhunsko vino, vsaj po mojem mnenju, pa ne gre za izjemno vino. Ta hip mu prisodim 93 točk, s predvidevanjem, da bo z leti prilezel na 94 – 95 točk. Če sem povsem iskren, sem glede na ocene ter kritike, recenzije, ceno in sloves tega korenjaka, pričakoval več. Že res, da Sucklingovih ocen že dolgo ne jemljem več resno, pa vseeno… Niti slučajno nisem nad vinom razočaran.
