Pred kakšnimi desetimi leti sem odprl steklenico arhivskega renskega rizlinga, ki me je povsem navdušil.
Že takrat, ko sem šele dobro začel stopati po poti vin in njih sladkosti, sem obnemel ob vsej razkošnosti, ki mi jih je vino nesebično ponudilo. Prvič sem se srečal z notami petroleja, prižgane vžigalice, smodnika, karbida …
Takrat sem spoznal, da je renski rizling zares posebna sorta. Priznam, da sem dolgo, predolgo okleval z naslednjim korakom, pri katerem bi dokončno spoznal vse čare, ki nam jih je zmožno ponuditi vino, pridelano iz te plemenite sorte.
In kam drugam naj bi se danes odpravil raziskat, kako se tej sorti streže, če ne v Vodole, k Boštjanu Protnerju, na posestvo Joannes, ki ga imenujejo »slovenski kralj rizlingov«.
Boštjan Protner
JOANNES PROTNER
Hiša Protnerjevih, imenovana Joannes, je locirana le streljaj iz mesta Maribor. V prelepo vas Vodole se pripeljemo iz Maribora v zgolj nekaj minutah. Prvič v življenju sem obiskal vinogradniške kraje, ki so tako blizu velikega mesta. Kljub bližini mesta pa človek pri Protnerjevih nima občutka, da je le nekaj kilometrov oddaljen od štajerske prestolnice.
Čudovita narava, ki ga obdaja, mu riše povsem drugačno sliko, kot sprva pričakuje glede na bližino velikega mesta. V tej idilični vasi sva z Boštjanom Protnerjem odprla prenekatero steklenico, rekla prenekatero modro …
Del tega nadvse prijetnega druženja, drage bralke, dragi bralci, pa bom zdaj poskušal deliti z vami.
Gospod Jože Protner je posadil prvi vinograd že davnega leta 1972.
Pa vendar je od takrat minilo kar nekaj časa, preden se je njegov sin, Boštjan Protner, začel profesionalno ukvarjati z vinogradništvom.
Gospod Jože Protner je sicer za svoj hobi imel vinograd, vendar je ves čas služboval drugje. Tako je bil zaposlen na Kmetijskem zavodu v Mariboru, kjer je postal tudi direktor omenjenega zavoda.
Nato je postal glavni enolog kleti Vinag in pozneje celo direktor. Pečat pa je pustil tudi v politiki, saj je bil kmetijski minister v prvi Drnovškovi vladi po osamosvojitvi.
Sin Boštjan je šel po očetovih stopinjah, saj je vpisal študij agronomije v Ljubljani.
Proti koncu študija je vzel v najem en hektar vinogradov na znameniti Šempetrski gorci. Tako so takrat obdelovali že dva hektara vinogradov, saj so leta 1984 kupili prvi vinograd prav tako na Šempetrski gorci.
Gospod Jože se na prigovarjanje sina Boštjana ni želel povsem aktivno vključiti v vinogradniški posel, saj je, kot je že bilo opisano, imel dovolj dela s svojimi rednimi zaposlitvami.
Seveda je pomagal z nasveti sinu Boštjanu, kljub vsemu pa je svojo prvo trgatev, pri dobrih dvajsetih letih, opravil Boštjan praktično sam.
Leta 1996 so za svojo hišo po prednostni pravici kupili nekaj več kot 3 hektare vinogradov. Ti vinogradi so nekoč že bili v lasti Protnerjevih. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so jih morali prisilno prodati za potrebe širjenja takratnega kombinata.
S tem nakupom so takrat prišli na skupno 5 hektarov vinogradov. Tako je leta 1996 padla odločitev, da bodo živeli od pridelave vina. Boštjan je po tej odločitvi o samostojni poti še iskal vinograde, ki bi jih vzel v najem.
Takrat še tega ni vedel, vendar je zadel jackpot. S tem, kar je sledilo, je zaznamovalo kasnejšo pot in življenje Boštjana Protnerja ter njegove vinske hiše Joannes Protner.
Po denacionalizaciji je mariborska stolna župnija dobila vrnjene vinograde na znameniti legi Celestrina. Z župnikom, gospodom Jožetom Lipovškom, ki je bil takrat župnik v stolni župniji Maribor, sta se dogovorila za najem petih hektarjev vinogradov renskega rizlinga.
Od tu naprej sta zgodba in pot kleti Joannes Protner bolj ali manj znani. Boštjan Protner je postal slovenski kralj renskega rizlinga.
Mnogi pa kljub vsemu še vedno ne vedo, od kod v nazivu kleti ime Joannes. Joannes je po latinsko Janez. Gre za svetnika Janeza Nepomuka, ki je živel v 14. stoletju na Češkem. Po ukazu kralja Venčeslava IV. so mu odrezali jezik, ker je vedel, s kom ga vara njegova žena, a ni hotel povedati, nato pa so ga s kamnom okoli vratu vrgli v reko Vltavo.
Utopljeno truplo, ki je nato priplavalo na površje reke, je bilo obdano s posebnim sijem. Kip Joannesa stoji v Pragi, na znamenitem Karlovem mostu. Zelo podoben kip Joannesa Nepomuka so Protnerjevi našli v vinogradu na Šempetrski gorci, ki so ga kupili leta 1984.
Zaradi vsega opisanega so se Protnerjevi odločili, da dodajo tudi ime Joannes.
Trenutno Protnerjevi obdelujejo 12 hektarov vinogradov, od tega je polovico renskega rizlinga.
Poleg renskega rizlinga skrbijo še za sorte rumeni muškat, sauvignon, zeleni silvanec, chardonnay, modri pinot, sivi pinot, laški rizling. V njihovi liniji najdemo tako penine kot suha vina, polsuha vina, polsladka vina in tudi sladko vino oziroma alkoholizirano vino z imenom Dolce No.1.
Pa vendar je kljub vsemu Boštjan popolnoma predan sorti renski rizling. V Sloveniji je pač tako, da je renski rizling Joannes Protner in Joannes Protner je renski rizling.
RENSKI RIZLING
Renski rizling je kralj belih vin, kot mu mnogi, predvsem v nemško govorečem delu Evrope, radi laskajo. Seveda se francosko govoreči poznavalci s tem ne strinjajo, saj je za njih kralj chardonnay.
Kakorkoli, pri renskem rizlingu gre za zelo plemenito in čislano sorto, ki izvira iz Nemčije. Sorto renski rizling so prvič omenili leta 1435 v Porenju. V Sloveniji so renski rizling prvič zasadili leta 1822. Renski rizling ni v sorodu s sorto laški rizling.
Pri nas dodamo rencu pridevnik renski, da ga pač ločimo od sorte laški rizling. Drugod po svetu pravijo oziroma napišejo zgolj rizling, kar pomeni, da gre seveda za renski rizling, laški pa je italijanski.
Kot že omenjeno, mu največjo slavo pojejo v Nemčiji in Avstriji. Sorta daje odlične rezultate tudi v Alzaciji, v Avstraliji in seveda v Sloveniji, sploh v kleti Joannes Protner.
Še vedno ni povsem razjasnjeno, od kod sorti ime. Najverjetneje je sorta dobila ime po besedi rieseln, kar v slovenščini pomeni osipati se in je seveda tudi lastnost grozdja sorte renski rizling. Gre za zelo pozno sorto, tudi pri Protnerjevih jo trgajo kot zadnjo. Sorta je zelo dovzetna za žlahtno gnilobo botritis.
Tako mi je tudi Boštjan Protner zaupal, da pusti, da je grozdje »okuženo« s pribl. 10 odstotkov botritisa, preden ga potrgajo in odpeljejo v klet.
Botritis na grozdju renskega rizlinga obogati jagodni sok in s tem ponudi možnost vinarju, da pridela bogato, polno in plemenito vino.
Renski rizling spada med aromatične sorte, saj nam je v vseh svojih fazah razvoja zmožen ponuditi zares izjemen spekter vonjev in zaznav. Prevladujejo sadne in cvetne zaznave, praktično vsak ljubitelj in poznavalec žlahtne kapljice pa išče prav posebne zaznave, ki nam jih radodarno ponudijo zorjeni renski rizlingi.
To so fascinantni vonji po petroleju, bencinu, karbidu, prižgani vžigalici, kremenu … Ja, prav imate, renski rizling je bela sorta, ki se verjetno najlepše in najbolj plemenito stara oziroma zori. Noben problem ne predstavlja dobro pridelanemu renskemu rizlingu zdržati 20, 30, 40 ali več let.
V ustih je ta sorta prepoznavna po visoki kislini, ki pa nikakor ni moteča.
Pri odličnih primerkih renskega rizlinga gre za milimetrsko natančno kislino, ki poskrbi za užitke prav posebne vrste. Tako plemeniti sorti seveda pritiče tudi posebna embalaža, steklenica. Če vsi poznamo znameniti steklenici, bordojko in burgundko, pa ima tudi sorta renski rizling povsem svojo, posebno steklenico.
Gre za visoko in ozko steklenico, ki je za moj okus najbolj elegantna in prefinjena na celotni sceni mirnih vin. Ja, kralj belih vin si vsekakor zasluži tudi kraljevsko steklenico.
Naj bo dovolj teorije.
O renskem rizlingu sem se na široko razpisal zato, ker je v Sloveniji po krivici zapostavljen. V kleti Joannes sem se prepričal, kaj zmore ta plemenita sorta, če z njo seveda pravilno ravnamo. Že res, da največji kalibri renskega rizlinga zahtevajo nekaj predznanja, nekaj izkušenj.
Pa vendar, kdor mu je voljan prisluhniti, bo vsekakor občutil, da zmore renski rizling ponuditi zares izjemna vina.
Boštjan Protner vsako leto potrga približno 20 ton renskega rizlinga.
S to količino se lahko dobesedno igra, kaj in kako bo v kleti delal, za kakšen stil renskega bo uporabil grozdje … Koliko različnih stilov vina nam je zmožen ponuditi renski rizling, mi je Boštjan prikazal na najboljši možen način.
TRIS KRALJEV
V vinskem baru, na posestvu Joannes Protner, sem doživel zares nepozabno vertikalno degustacijo renskih rizlingov, vse do letnika 1997.
Imel sem priložnost okusiti zelo široko paleto rizlingov, ki jih je Boštjan nosil na mizo iz njegove zares impresivne zbirke – arhive.
Od vseh okušenih vin sem se res zelo težko odločil, katero vino bi delil z vami, drage bralke in bralci. Praktično nemogoče je bilo, da bi izpostavil zgolj eno vino.
Zato sem tokrat naredil izjemo in opisal tri renske rizlinge, ki so me najbolj nagovorili. Navsezadnje pa si to renski rizling, kralj belih vin, nedvomno tudi zasluži.
Naj začnem s suhim rencem letnika 2015, ki je v lanskem oktobrskem Vinskem ocenjevalcu revije, ki jo pravkar prebirate, postalo belo vino meseca.
Pri letniku 2015 me je najbolj presenetil vonj, v katerem poleg prevladujočih citrusov, že zaznamo note petroleja, smodnika, bencina … Ti vonji so značilni predvsem za starejše renske rizlinge. Mojo začudenost in zvedavost pa je takoj potešil Boštjan.
Priznal mi je, da ima ves čas na zalogi kar nekaj vina prejšnjih letnikov – rezerv.
Tako je v letniku 2015 kakšnih 10 odstotkov tudi vina letnika 2014. Da vino tako hitro pridobi, ne samo note po petroleju, smodniku … temveč tudi izjemno mineralnost, pa poskrbijo tudi tla. Vsi vinogradi renskega rizlinga Joannes Protner so zasajeni na lapornatih tleh.
Tako je bilo moje začudenje zelo hitro potešeno. Nekaj starejšega letnika in lapornata tla poskrbijo, da so rizlingi Joannes že zelo zgodaj izjemno mineralni in z vonjem, ki bi jih drugače človek pričakoval pri deset ali petnajst let starem renskem rizlingu.
Tudi v ustih je vino letnika 2015 nezmotljivo renski rizling. Izjemno fin, širok, s čudovito kislino in lepim, čistim pookusom. Čeprav so renski rizlingi za poznavalce, pa bodo ob tem vinu uživali tudi tisti manj izkušeni, saj je zelo všečno, pridelano za širok krog ljudi. Odlična naložba za prihodnost, saj se bo vino čudovito »staralo«.
Povsem drugačna zgodba pa je s suhim renskim rizlingom letnika 2011.
To vino je namenjeno izključno poznavalcem. Vse pri tem vinu je popolnoma noro. Vse je skoncentrirano v eno samo točko. Če smo sposobni zaznati to točko, nas bo vino popeljalo zelo, zelo visoko. Ta rizling za moj okus prebije magično mejo 90 točk kot za šalo.
Že v nosu nam vino ponudi izjemno mineralnost, pa seveda prefinjene note po petroleju, smodniku, karbidu. V ustih pa popoln odklop, za katerega je zaslužna ena najbolj prefinjenih kislin, kar sem jih kdaj okusil in doživel v katerem od vin.
Kislina, kislina, kislina … Da dobrega rizlinga brez izjemne kisline enostavno ni, nam vrhunsko demonstrira to vino. Ko človek občuti to kislino, to perfektno spojino, ima občutek, kot bi s konico prsta drsel po rezilu samurajskega meča. Ne vem, s katerimi besedami naj opišem to doživetje …
Mogoče s tem, da je kislina tako izjemna, da sem se zalotil, kako jo skušam z zobmi ugrizniti in še bolj intenzivno občutiti. Kot da fascinantna kislina ne bi bila dovolj, je vino dobesedno nabito še z briljantno mineralnostjo. Kako prefinjeno, kako izjemno vino.
Gastronomsko vino za ljudi, ki želijo le najboljše, ampak res najboljše. Če sem omenil, da leti to vino zelo, zelo visoko, bo skupaj z umešanimi jajčki s tartufi, letelo do nebes.
Hedonisti vseh dežel, združite se! Še danes začnite z lovom na to izjemno vino! Moji komplimenti, Boštjan Protner, alias Joannes Protner.
Zadnji renski rizling izbrane trojice je polsladek, gre za izbor, letnik 2006. S sladkorno stopnjo 115 Oe in 30 grami nepovretega sladkorja, bi marsikdo pričakoval, da gre za zelo sladko vino. Vendar številke tokrat v ustih varajo. In kdo poskrbi za to prevaro?
Seveda zopet impozantna kislina renskega rizlinga. Kljub številkam v ustih niti slučajno ni čutiti vseh sladkorjev, saj jih kislina prefinjeno umiri. Sladkor in kislina sta se v tem vinu prijela za roke in se dobesedno poročila.
Kako lep, romantičen in ljubeč je ta zakon, pa priča čudovita zgodba, ki nam jo nesebično razdajata zakonca v naših ustih. V tem vinu se sortnost najprej sramežljivo skriva. Ko vino malce zadiha, pa zopet spoznamo, da gre za čudovit renski rizling.
Sicer so note petroleja, prižgane vžigalice, karbida … malce v ozadju, smo pa toliko bolj navdušeni nad medenimi notami in notami suhega cvetja. Kljub vsem sladkorjem, ki so v vinu, pozabite na sladice. To vino se bo perfektno ujelo s siri z žlahtno plesnijo ali s siri s tartufi.
Vina Joannes Protner lahko kupite na posestvu Protnerjevih, v Vodolah pri Mariboru, v vinoteki Evino v Ljubljani in v Hiši dobrih vin Koželj v Mostah pri Komendi.
Besedilo in fotografije: Gorazd Selič
