Mestno državico Singapur sem obiskal že večkrat, predvsem zaradi letenja na različne azijske destinacije.
Singapursko letališče Changi namreč nudi številne povezovalne lete, obenem pa je na njem prijetno ostati dlje kot je nujno potrebno, saj je gotovo eno izmed najbolj privlačnih letališč na svetu.
Vabljive pa še zdaleč niso le številne trgovine in restavracije!
Poleg kotičkov z zabavno elektroniko, od video simulatorjev do igralnih avtomatov, sprostitev nudijo tudi številni zeleni kotički z eksotičnim rastlinjem. Na strehi letališke zgradbe me je razveselil celo nasad sončnic! Med bolj privlačnimi je vrt orhidej.
V njem so na ogled singapurske nacionalne cvetlice, hibridne orhideje rožnato-vijolične barve Vanda Miss Joaquim.
Leta 1997 so vzgojili celo »letališko orhidejo« z rumeno-rdečimi cvetovi in jo poimenovali Dendrobium Changi Airport.
Ena zadnjih pridobitev letališča je zgradba v obliki velikanskega steklenega jajca imenovana Jewel (Dragulj).
Gre za kombinacijo velikanskega nakupovalnega središča in parka z obilico atrakcij in dogodkov. Stekleno, z jeklenimi elementi podprto konstrukcijo si je zamislil priznani izraelski arhitekt Moshe Safdie.
Velikanska dvorana je polna zelenja, njen osrednji del pa predstavlja mogočen, 40 metrov visok slap padajoč izpod strehe.
Zgradba je enostavno dostopna iz letaliških terminalov, s svojim futurističnim videzom pa je postala ena izmed prepoznavnih singapurskih arhitekturnih ikon.
Vsak dan jo obišče tudi do 300.000 ljudi!
Razkošje kolonialnega hotela Raffles Poleg omenjenih atrakcij dogajanje na letališču popestrijo še razstave in različni dogodki ter nagradne igre.
Tranzitni potniki, ki imajo na voljo vsaj pet ur časa, pa si lahko omislijo celo brezplačen avtobusni ogled mesta!
Vsekakor ga velja izkoristiti, še bolje pa je v mestni državici ostati nekaj dni.
Prav vsakogar lahko očara z eksotično podobo, kolonialnim šarmom, pestro kulinariko, čistočo, varnostjo in še čim.
Urejenost Singapurja in za azijske razmere brezhibna čistoča me že dolgo ne presenečata več.
Javni mestni promet je odlično organiziran, in s podzemno železnico je enostavno priti v najbolj privlačne dele mesta. Odločite se lahko tudi za cenovno konkurenčne taksi družbe Uber ali Grab. Cene so podobne kot v dražjih evropskih mestih.
Prespite lahko v hostlu za nekaj deset evrov oz. singapurskih dolarjev, ki so vredni približno tretjino manj.
Ena najdražjih možnosti pa je hotel Raffles, v katerem boste za nočitev v suiti odšteli od tisoč evrov navzgor.
Ker mi je uspelo najti zelo ugodno promocijsko ponudbo, se nisem mogel upreti skušnjavi. In ni mi bilo žal!
Na terasi pod slokimi palmami sem se počutil, kot bi se znašel v kolonialnih časih, ko je bil hotel središče britanske vladajoče družbe. Med najbolj znanimi gosti je bil Ernest Hemingway. Košček nostalgije si lahko danes privošči vsak, saj je hotelski Long Bar odprt tudi za zunanje obiskovalce.
Kljub visokim cenam se pred vhodom vsak večer naredi vrsta.
Vsi želijo poskusiti singapur sling, priljubljeno pijačo iz gina, češnjevega likerja in pomarančnega soka, po kateri so gostje radi segali v kolonialnih časih.
Bolj kot po sicer atraktivnem koktajlu za 25 evrov sem si bar zapomnil po arašidih.
K vsaki mizi namreč sodi vreča arašidov, katero gostje z veseljem praznijo, lupine pa tako kot nekoč mečejo na tla. Na kolonialno preteklost me je spominjal tudi sikhovski vratar s turbanom na glavi, ki ponosno pozdravlja obiskovalce pred vhodom hotela.
V hotelski restavraciji Tiffin Room sem se lahko navduševal nad paleto indijskih karijev.
K sladko pekočim kulinaričnim skušnjavam so se odlično podale različne sladice. Prostorna suita je bila opremljena, kot bi ostala nespremenjena od časov, ko je v hotelu bival Hemingway. Seveda so se v masivnih omarah skrivali nepozabni spomini.
Seveda so se v masivnih omarah skrivali nepogrešljivi tehnični spremljevalci sodobnih hotelov, poleg stropnega ventilatorja pa je bila na voljo tudi klimatska naprava.
Zajtrk si je bilo najprijetneje privoščiti na pokriti verandi s katere se ponujajo razgledi na skrbno pokošeno trato.
Notranje dvorišče poživljajo palme in plumerije, katerih cvetovi širijo omamen vonj. Hotel se nahaja ob ulici Beach road (Cesta ob plaži). Njeno ime priča o tem, da je nekoč morje segalo skoraj do hotelskega praga.
Danes je najbližja plaža oddaljena več kilometrov.
A brez skrbi, osvežite se lahko v hotelskem bazenu, ki vabi na terasi. Manjka mu le tropski razgled, saj barvite sončne zahode zakriva gozd nebotičnikov.
Futuristični park
V Singapurju je takoj opazna dediščina nekdanjih koloniatorjev Angležev, pa naj si gre za jezik, saj je angleščina v Singapurju rabljena najpogosteje ali pa za discipliniranost pred poštnimi in bančnimi okenci, pri vstopanju v mestni avtobus ali v vrsti za taksi.
Med mestna prometna sredstva spadajo tudi rdeči nadstropni avtobusi, kakršne lahko vidimo v Londonu.
Spoznavanje mestnega središča si lahko omislite celo z amfibijskim vozilom. Vožnja s preurejenim vojaškim avtomobilom postane zabavna takoj, ko s ceste zavijete naravnost v morje bližnjega zaliva.
V dobri uri lahko z vodne gladine občudujete najbolj znane mestne podobe.
Razgledno kolo Singapore Flyer, gledališče Victoria, palačo Raffles, Umetnostni muzej, spektakularen hotel Marina Bay sands in bližnje vrtove Gardens by the Bay.
Slednji so prepoznavni po do petdeset metrov visokih umetnih drevesih.
Ob prvem mraku se v krošnjah svetlikajo drobne lučke, ki dajejo videz tisočerih kresnic. Vsak večer popestri še glasbeno svetlobni spektakel. Umetna drevesa z razvejanimi krošnjami so pravzaprav vertikalni vrtovi zasajeni s tropskim rastlinjem.
Za zelenim ogrodjem se skrivajo sodobne tehnične naprave, ki skrbijo za trajnostno delovanje.
Na vejah so pritrjene sončne celice za pridobivanje električne energije, z zbrano deževnico zalivajo rastline, reciklirano vodo pa uporabljajo v hladilnih sistemih.
Največji drevesi sta povezani z razglednim mostom. Na enem izmed umetnih dreves je urejena restavracija, ki pa je tako priljubljena, da je za obisk običajno potrebna rezervacija.
V okolici super dreves je posajenih več kot milijon rastlin, med katerimi najatraktivnejše uspevajo v dveh rastlinjakih.
V prvem Flower dome prevladuje sredozemska klima, poti pa se vijejo med atraktivnimi cvetličnimi gredicami in oljčnimi nasadi.
Drugi rastlinjak Cloud forest predstavlja goro sredi deževnega gozda, s katere pada slap.
Na vrh se lahko zapeljete z dvigalom, za vrnitev pa je prijetneje izbrati krožno pešpot, s katere se odpirajo čudoviti razgledi na tropsko rastlinje in osvetljen slap.
Kulinarični in trgovski utrip
Singapur bi lahko imenovali tudi azijska prestolnica kulinarike.
Tako veliko raznovrstnih jedi je resnično težko najti še kje drugje. Lahko si privoščite evropske jedi v mondeni restavraciji, seveda po primerno visokih cenah.
V prehrambenih središčih nakupovalnih središč pa se je mogoče dobro najesti že za nekaj evrov.
Majhne premične kuhinje značilne za ulice azijskih mest, so v mestu preživele v obliki samopostrežnih restavracij, ki se vrstijo okoli preprostih stolov in miz.
Slednje si delijo gostje vseh restavracij. Izbira je pestra, saj prav vsaka kuhinja predstavlja drug konec azijskega kontinenta, vabljive pa so tudi evropske, arabske in južnoameriške dobrote.
Avtentično azijsko vzdušje je mogoče doživljati v kitajski četrti, ki je z vseh strani obdana z visokimi nebotičniki.
Tu si je še mogoče zamisliti, kakšno je bilo življenje pred stoletjem. Rikše so sicer na ulicah le še zaradi turistov, v majhnih pritličnih trgovinah pa je poleg tradicionalnih kitajskih oblačil in medicinskih pripravkov mogoče kupiti tudi najsodobnejše telefone in druge tehnološke posladke.
Najbolj me je razveselila stojnica z durianom.
To je kot lubenica velik bodičast sadež z nenavadnim okusom. Nekaterim smrdi in ga nočejo niti poskusiti, meni pa kremastega mesa z okusom mešanice vanilije in pikantnega sira nikoli ni dovolj!
Podobo pristno azijsko vzdušje nudi tudi indijska četrt, kjer predeli s pisnimi templji, trgovinami, delavnicami in restavracijami spominjajo na življenje v indijskem mestu.
S pomembno razliko, da so ulice veliko bolj čiste in urejene. Obiskati velja še bližnjo muslimansko četrt, ki z mošejami in majhnimi trgovinami ter stojnicami pričarajo vzdušje arabskih dežel.
Z gondolo na plažo
Moderno velemesto je eno samo veliko poslovno in nakupovalno središče.
A vedno se je mogoče umakniti v naravo.
Najbolj enostavno kar z gondolsko žičnico. Ena izmed njenih postaj je urejena celo v nebotičniku!
Od tod sem se je mogoče zapeljal na gozdnati vrh Mount Faber, ki se ponaša z urejenimi pešpotmi.
Z vrha se gondola spusti na otok Sentosa, ki se ponaša z muzeji, zabavišči, razglednim vlakom in tropskimi plažami.
Slednje so na prvi pogled privlačne, toda kulisa velikih tovornih ladij, ki v daljavi čakajo na izkrcanje tovora, te hitro postavi na realna tla. Za uživanje v tropskem paradižu se je bolje odpraviti v bližnjo Indonezijo ali Malezijo.
Zajtrk z orangutani
Majhna otoška država se ponaša tudi z enim najbolje urejenih živalskih vrtov na svetu, v katerem skušajo živalim zagotoviti razmere čimbolj podobne naravnemu okolju, iz katerega izvirajo.
Nič čudnega, da ga vsako leto obišče okoli dva milijona radovednežev!
Živalski vrt se ponaša z okoli 2500 živalmi, med katerimi so mnoge ogrožene v naravi. Upravljavci veliko pozornost posvečajo tudi rastlinam.
Poleg orhidej in drugih atraktivnih tropskih rastlin je mogoče spoznavati številne kulturne rastline, od ingverja do ananasa.
Krajinsko urejene ograde so oblikovali tako, da živali stimulirajo k značilnemu obnašanju, kakršnega razvijejo v divjini.
Verjamejo, da je obogatitev okolja enako pomembna kot hrana in veterinarska oskrba. Zato skušajo ograde popestriti s predmeti, zvoki in vonjavami, ki stimulirajo živali k aktivnemu življenju. Pomembna je tudi izbira primernih skupnosti.
Posebno skrb namenjajo starejšim živalim, saj potrebujejo drugačno oskrbo in več pozornosti.
Pomembna je tudi izobraževalna vloga. S tem namenom pripravljajo posebne programe za šolarje, gostujejo v različnih ustanovah, njihovi strokovnjaki pa sodelujejo z univerzami in drugimi živalskimi vrtovi po vsem svetu.
Ena najbolj znanih atrakcij živalskega vrta je že od leta 1982 možnost zajtrkovanja v družbi orangutanov!
To seveda ne pomeni, da sedite z opicami za mizo in grizljate piškote. Ne samo zato, ker to ni primerna hrana zanje, temveč ker ni zaželeno, da se ljudje živali dotikajo, saj so kljub življenju v ujetništvu nepredvidljive.
Med zajtrkovanjem na vrtu restavracije, le kak meter stran od miz na lesen podest prinesejo sadje in različne oreščke.
Kmalu iz bližnjega ograjenega gozda pridejo orangutani in se mirno posvetijo hrani pod budnim očesom oskrbnika.
Nekateri gostje se za spomin fotografirajo pred opičjo mizo. Slikati se je mogoče tudi v družbi drugih živali: s sloni, morskimi levi, velikimi kuščarji, papigami in celo prijaznim pelikanom, ki se zelo rad nastavlja fotoaparatu!
Velika zvezda opičjih zajtrkov je bila orangutanka Ah Meng.
Umrla je leta 2008, stara 48 let, kar je za orangutane zelo visoka starost. Njenega pogreba se je udeležilo kar 4000 ljudi, v državi pa so razglasili dan žalovanja.
V singapurskem živalskem vrtu živi največja skupina orangutanov v ujetništvu.
V naravi živijo le na otokih Sumatra in Borneo, kjer so ogroženi zaradi krčenja gozdov. Ime orangutan v malajskem jeziku pomeni gozdni človek. To nakazuje na njihovo veliko podobnost s človekom. Orangutane celo ogrožajo podobne bolezni – od prehladov pa do otroške paralize.
V živalskem vrtu skoraj ni več videti kletk, ograje pa so tako zakrite, da so skoraj neopazne.
Namesto njih živalim preprečujejo beg jarki, vodni kanali, steklene stene ali pa visoko na drevesih napete mreže. Najbolj navdušuje obisk velikega z mrežo pokritega prostora, ki omejuje manjši del tropskega gozda.
Med sprehajanjem po poteh se nad obiskovalci prosto spreletavajo ptiči.
In celo velikanski netopirji, imenovani leteče lisice!
Razpon njihovih kril meri več kot meter in z njihovo pomočjo skoraj neslišno letajo naokoli.
A brez skrbi!
Hranijo se le s sadjem. Pot lahko prekrižajo tudi mišje srne. Najmanjše srne na svetu so velike le trideset centimetrov.
Družbo jim dela nekaj vrst lemurjev in manjših opic, ki so radovedne a prav nič vsiljive.
Predvsem zato, ker vedo, da obiskovalci ne prinašajo hrane, saj to ni dovoljeno.
Poseben del živalskega vrta predstavlja še nočni safari za katerega pa je potrebno doplačati. Z električnim vlakcem se lahko podate v ločen del živalskega vrta, kjer je mogoče čutiti nočni utrip deževnega gozda.
Besedilo in fotografije: Igor Fabjan