V tej rubriki vas spoznavamo z odličnimi in brezčasnimi televizijskimi projekti, ki jih boste težko našli v običajnih TV-programih.
Nastali so pod okriljem novih, kompjuterskih televizij oz. kanalov, ki jih lahko sledite s pomočjo pametnih televizij.
HBO je klasični plačljivi program s (tudi) slovenskimi podnapisi, pomembna pri tovrstnih serijah ali filmih pa sta še plačljiva programa – predvsem Netflix in Amazon.
Ti televizijski kanali so manj na udaru direktne prodaje kot celovečerni filmi in TV serije, saj so namenjeni predvsem tistim, ki večino dogajanja spremljajo preko računalnikov.
Se pravi – tukaj fantazija skoraj nima meje in vse je mogoče, saj je tudi publika takšna, ki hvaležno konzumira tovrstne vsebine.
Prej omenjena programa žal nimata slovenskih podnapisov, lahko se pa znajdete – pri izbiri se lahko odločite za angleško opcijo vklopa podnapisov za angleško govoreče gluhoneme in takoj boste več razumeli. V vsakem primeru pa brez poznavanja jezika tukaj ne bo šlo …
Tokratni skok smo izvedli v nedrje razkošne ponudbe filmov in nadaljevank firme Netflix, kjer so sklenili, da bodo poleg Amazona zelo vidno krojili zavesti in ideje tistih, ki jih klasična televizija skoraj ne more več zadovoljiti.
Gre za dogajanje v ne tako oddaljeni prihodnosti, kjer so glavni junaki bolj anti-junaki, večina glavnih protagonistov pa je »popravljenih« z na primer boljšimi refleksi, očmi z nočnim vidom, umetnimi ali ojačenimi udi, ki jim omogočajo super-herojske podvige in podobno.
Tokrat ni glavna borba za denar, pač pa se spopadajo za tehnološko vohunjenje, krajo podatkov in novih mamil, ki jih junaki tudi kar redno uživajo. Ampak kljub vsemu so v bistvu ljudje s svojimi strahovi, bojaznimi in predvsem čustvi.
Altered Carbon je v vsega desetih epizodah za zdaj prve in zadnje sezone postal kultna uspešnica, saj očitno prinaša tisto, kar sodoben gledalec išče.
Odbite ideje, svet prihodnosti, seks in nasilje. Žal. Ampak, če je to dobro narejeno, v to stopijo tudi izbirčneži in do konca se težko izkopljejo ven (op. pisca).
Sam naslov je zares begajoč in nenavaden. Carbon je po slovensko ogljik – se pravi element, na katerem temelji življenje na našem planetu.
Spreminjanje le-tega pa je spreminjanje življenjske oblike. Serija je tako kot velika večina podobnih del nastala po literarnem delu istega naslova, ki ga je leta 2002 napisal angleški pisatelj Richard Morgan.
Knjiga je v bistvu narejena v stilu znanstveno-fantastične podzvrsti z imenom cyberpunk.
Gre za dogajanje v ne tako oddaljeni prihodnosti, kjer so glavni junaki bolj anti-junaki, večina glavnih protagonistov pa je »popravljenih« z na primer boljšimi refleksi, očmi z nočnim vidom, umetnimi ali ojačenimi udi, ki jim omogočajo super-herojske podvige in podobno.
Tokrat ni glavna borba za denar, pač pa se spopadajo za tehnološko vohunjenje, krajo podatkov in novih mamil, ki jih junaki tudi kar redno konzumirajo.
Ampak kljub vsemu so v bistvu ljudje s svojimi strahovi, bojaznimi in predvsem čustvi.
V tem precej distopičnem (antiutopijskem) svetu ni nekega reda, ki bi ga vzdrževale države ali policije, gre le za boje korporacij in njihovih voditeljev, ki imajo skoraj božanske lastnosti. Ampak vseeno so v bistvu ljudje, glavni junaki pa so neke vrste plačanci, ki ne delajo po svoji vesti, ampak glede na to, kje dobijo boljše plačilo.
Glavni utemeljitelj cyberpunka kot zvrsti je ameriški pisatelj William Gibson, ki je tovrstne romane začel pisati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in Richard Morgan, avtor Spremenjenega ogljika, je le napisal domiselno knjigo z naslovom Aletered Carbon v tem stilu.
Leta 2002, ko je izšla, je postala huronska uspešnica in ne glede na to, da je bilo to njegovo prvo objavljeno delo, je ameriški filmski producent Joel Silver pravice za filmsko verzijo odkupil za milijon dolarjev. Vse drugo je (zelo novejša) zgodovina.
Kaj se spreminja in kaj ne
No, dogajanje te knjige in serije ni iz bližnje prihodnosti, kot velika večina cyberopunk zgodb, pač pa se dogaja kar petsto let v prihodnosti.
Človeštvo je doseglo enega od največjih ciljev, ki ga tarejo še iz antike – nesmrtnost. Ampak v tem primeru je nesmrtna le »duša«, telo pa je potrošna roba in je umrljivo. Vendar industrija v posebnih tankih goji in razvija nova telesa, ki so na prodaj.
Več denarja – boljše telo. Duše se v simbiozi z računalniškimi programi »uskladiščijo« v neke vrste ovalne ploščice, ki jih ljudje nosijo na zadnji strani vratu, pod lobanjo.
Ne glede na poškodbe, ki jih telo utrpi, lahko te krogle potem vstavijo v novo telo, ki potem prevzame identiteto prejšnjega. Ne glede na to, da mu ni podobno, ker si to izjemo lahko privoščijo le najbogatejši.
To je peščica »nadljudi«, ki sploh ne živijo na Zemlji, pač pa v svojih lebdečih dvorcih nad oblaki. Imenujejo jih tudi skrajšano Meths oz. Metuzalemi, po svetopisemskem liku, ki je menda živel 969 let.
Še bolj kot zdaj je vse skupaj podrejeno denarju, kajti od tega je odvisno, v kakšno telo bo nekdo po telesni smrti lahko šel.
»Kot neke vrste pokojnina«, to komentira glavni lik Takeshi Kovacs (igra ga Joel Kinnaman), japonsko-jugoslovanski bojevnik.
Najbogatejši so vedno v svojih originalnih, kloniranih podobah, ker pa jih imajo več, pa so tudi lahko ženske ali moški; zgolj v smislu spolnih perverzij, ki pa lahko postanejo še kaj več.
Po 250 letih »kazenskega spanja« v spominski krogli Takeshija obudijo v liku podkupljivega policaja Eliasa Rykerja, ki ga takoj po »rojstvu« pospremijo k najbogatejšemu človeku planeta, Methu Laurensu Bancroftu.
Eno od Bacroftovih teles z njegovo originalno spominsko ploščico mu zada kočljivo nalogo: »Kdo me je ubil?«
Takeshi ima dve opciji. Ali nalogo zavrne in je še naprej »v zaporu« – v spominski ploščici brez telesa – ali pa z novim telesom živi z bogastvom nesmrtnika. Jasno, izbere drugo opcijo.
Od tukaj dalje pa se dogodki razvrščajo s svetlobno hitrostjo.
Da bi bilo še bolj zavozlano, iz vedrega neba v jezero pade truplo dekleta na poziv, in ta primer pride v roke policistki Kristin Ortega (igra jo Martha Higareda), ki je bila v prejšnjem življenju Rykerjeva ljubica in to postane tudi v tem.
Takeshiju se vedno pogosteje prikazujejo prizori iz prejšnjih življenj. Še najbolj tisti, ko je bil azijatski upornik med gverilci proti avtokratskemu sistemu, kar je v svojem globokem bistvu še sedaj in takrat so ga ubili v ofenzivi proti upornikom.
Sproti se mu prikazuje njegova prejšnja življenjska pot, spominja se starih prijateljev in sovražnikov, vse skupaj pa je začinjeno z dogodki sedanjosti, ko razrešuje primer.
Veliko težav ima s podobo Eliasa Rykerja, ki je očitno zagrenil življenja mnogih in je tudi zaradi tega v precejšnjih godljah.
Eden njegovih najboljših prijateljev in zaščitnikov je Edgar Allen Poe (eden največjih ameriških pisateljev iz konca 19. stoletja; predvsem mojster za grozljivke). Upravnik hotela, v katerem Takeshi stanuje in Poe je tudi v bistvu hotel sam, saj je stavba sama neke vrste materialni program z več lastnostmi.
Vmes pa med spektakularnimi pretepi, streljanjem, mučenji in norim akrobatskim lovljenjem po zraku in zemlji Takeshi v vili na nebu družine Bancroft uprizarja dobre, stare klasične kriminalne zaplete v stilu Agathe Christie, ko v sobi zbere osumljence in uprizarja klasična zasliševanja v stilu knjig, ki jih je napisala legendarna avtorica.
Vsekakor je Altered Carbon serija, ki jo morate videti in kot večina vseh, ki bodo v teh zapisih sledile, ne smete zamuditi niti minute, kaj šele, da bi se miselno izklopili, saj boste lahko zgrešili precej pomembnih trenutkov, ki usodno vplivajo na zelo koncentrirano pripoved.
No, vsekakor pa boste v teh primerih brez težav film prevrteli nazaj in si kritični dogodek ogledali še enkrat. Konec je po nekaj zelo dramatičnih preobratih zelo presenetljiv in Takeshi Kovacs odide kot zagrenjeni nesmrtnik z debelo denarnico.
Ne vede, da bo njegova prva knjiga tako uspešna, je Richard Morgan leta 2003 napisal že drugi del, imenovan Broken Angles in dve leti pozneje je izdal še tretji del trilogije z naslovom Woken Furies.
V vseh treh delih ima glavno vlogo Takeshi Kovacs. Zanimivo je, da je producent Joel Silver, ki je leta 2002 kupil filmske pravice za prvo knjigo, najprej hotel posneti celovečerni film, pa so potem pri Warner Brothers vse skupaj za še višje denarje prodali Netflixu, ki je iz vsega skupaj naredil kar deset epizod.
V projekt so vložili 90 milijonov dolarjev in zaslužili še dvakrat toliko.
Takoj, ko je Altered Carbon dobil nadaljevanja, nič ni bilo presenetljivega, saj filmska industrija deluje po načelu: »Kuj železo, dokler je vroče.«
Je pa po nekaj ogledih res, da drugi del ni tako močan kot prvi.
Ocena serije: *****
Besedilo: Jernej Omahen